Vrsta
Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja
Če v zaporedju pobrišemo vejice in jih nadomestimo s plusi dobimo vrste:
a1,a2,a3,...,an
a1 + a2 + a3 + ... + an
- S1 = a1
- S2 = a1 + a2
- S3 = a1 + a2 + a3
- Sn = a1 + a2 + a3 + ... + an
- S1 = 1
- S1 = Sn + an + 1
- Si
- zaporedje delnih vsot vrste S, ki je vsota vseh členov zaporedja
Če zaporedje Si konvergira, potem pravimo da tudi vrsta S konvergira in je S enaka limiti zaporedja Sn.
Natanko takrat, ko zaporedje Sn divergira tudi vrsta S divergira.
Sn je naraščajoče, konvergira natanko takrat, ko je omejeno
če ni omejeno je divergentno
torej imamo geometrijsko vrsto
p > 1 konvergira p ≤ 1 divergira
0 < p < 1
Če
konvergira
konvergira
je omejen,
konvergira
supSn = limSn
Vsebina |
Hitrost konvergence
Kvocient dveh zaporednih členov
členi padajo proti 0</math>
Kvocientni kriterij
konvergira
divergira
lahko konvergira ali divergira
Primer
Primeri
Primer 1
Imamo zaporedje
- S1 = 1
Torej je tudi vsota vrste
Primer 2
Geometrijska vrsta je konvergentna če je kvocient manjši od 1
S − 1 = c + c2 + c3 + c4 + ... + cn − 1 + ...
= c(1 + c2 + c3 + c4 + ... + cn − 2 + ...)
S(1 − c) = 1
Sn = 1 + c + c2 + c3 + c4 + ... + cn − 1
Primer 3
- 1 = A + n(A + B)
- A + B = 0
Limita gre proti 0, zato je vsota enaka 1.
Primer 4
Imamo zaporedje a1,a2,a3,...,an želimo izračunati če konvergira a1 + a2 + a3 + ... + an
- S1 = a1,Sn + 1 = Sn + an + 1
- S2
- S3
Zaporeje konvergira proti limiti natanko takrat, ko ε > 0 potem obstaja tako število n0 da sta poljubna 2 člena narazen manj kot ε
Zaporedje bo konvergiralo če bo od nekega člena naprej vsota poljubno majhna. Sn − Sn + p = an + 1 + an + 2 + ... + an + p
Če členi ne konvergirajo tudi vsota ne more konvergirati.
Harmonična vrsta
n = p
an + 1 + an + 2 + an + 3 + ... + an + p =
Harmonična vrsta je divergentna.
Vrsta s poljubnimi členi
an poljubni,
Lahko konvergira na 2 načina:
- absolutno konvergentna vrsta
- če je 2. konvergentna sta obe vrsti konvergentni
- pogojno konvergentna vrsta
- če 2. vrsta ni konvergentna (je divergentna) je 1. pogojno konvergentna
Pogojna konvergenca
Alternirajoče vrste
Alternirajoče vrste so vrste kjer se predznaki zamenjujejo (+,-,+,-,+,-)
Pri takih vrstah lahko ugotovimo konvergenco z Leibniz-ovim izrekom:
Če je zaporedje padajoče in konvergira proti nič, potem vrsta
konvergira.
Zaporedje vsot
Zaporedje sodih delnih vsot je padajoče in navzdol omejeno.
Zaporedje lihih delnih vsot je naraščajoče in navzgor omejeno.
S S
2N 2N+2
S
2N+1
Vsota vrste
Množica tistih vrednosti x, za katere je
konvergentna, se imenuje konvergenčno območje.
| |
|
|
Primer
|x| < 1
Konvergenčno območje te vrste je interval:
(-1,1)
Za natančnost 0.1:
| x | št. členov | priti moramo do |
|---|---|---|
| 1 | 1 |
| 5 | 2 |
| ? (veliko) | 10 |
bolj gremo proti robu, več členov rabimo da vrsta konvergira
- Konvergenca številskih vrst
- Zaporedje
(konvergira proti a) če lahko za nek ε > 0 najdemo tak indeks zaporedja, da je za vsak
manjši od tolerance epsilon | an − a | < ε.
Definicija
Če
na intervalu (a,b) velja | ui(x) | < ai
Potem pravimo, da je vrsta
majoranta vrste
- Izrek
- Če ima
konvergentno številsko majoranto na nekem intervalu
je enakomerno konvergentna na tem intervalu
- Izrek
- Če so ui(x) za (i-0,...) zvezne funkcije in je
enakomerno konvergentna na nekem intervalu
vsota u(x) je zvezna funkcija.
Primer
| x1 − x0 + x2 − x + x3 − x2 + ... |
| S1(x) = x1 − x0 | |
| S2(x) = − x0 + x2 | |
| S3(x) = − x0 + x3 | |
| Sn(x) = − x0 + xn |
Zveznost
Če so funkcije ui(x) zvezne in vrsta
na intervalu [a,b] enakomerno konvergentna in je njena vsota
Če so funkcije u_i(x) odvedljive (torej tudi zvezne) in vrsta
enakomerno konvergentna na intervalu [a,b], potem je tudi vsota te vrste odvedljiva
in