Vhodno izhodni sistem računalnika

V glavnem so pomembni trije načini komunikacije z V/I napravami:

Programski V/I

Pri tej rešitvi gre za popolnoma programsko rešitev. Na procesorju pravzaprav teče program, ki izprašuje napravo če čaka kak podatek za prenos in v kolikor čaka, ga prenese. Ta način ne omogoča hitrih prenosov, ker se zanka, ki "izprašuje" napravo, pogosto izvaja prepočasi. Ta rešitev se danes uporablja le izjemoma.

Programski V/I s prekinitvami

Ta rešitev nudi nekoliko izboljšano različico zgornjega sistema. Vhodno izhodna naprava ob pripravljenem podatku sproži prekinitveni zahtevek za CPE, ki zažene program, ki izprašuje napravo. Ko naprava nima več pripravljenih podatkov, CPE prevzame druga opravila in ni tako neizkoriščena kakor pri čisti Programski V/I rešitvi. Tudi ta rešitev se danes ne uporablja.

Neposreden dostop do pomnilnika (DMA - direct memory access)

Izvedba, ki je danes najpogostejša, je neposreden dostop do pomnilnika. Ta zahteva največ dodatne logike, ampak je najhitrejša in najbolj razbremeni CPE, ki lahko nemoteno izvaja koristnejše programe. Da je to mogoče, je potreben ali DMA krmilnik ali pa naprava z vgrajeno DMA sposobnostjo. To v osnovi pomeni, da mora DMA krmilnik znati:

• tvoriti pomnilniške naslove
• šteti
• preveriti stanje naprav

V/I procesorji

Prenos podatkov lahko poteka tudi s pomočjo v/i procesorjev (pri večjih računalnikih). Primer: IBM 370 in njegovi kanalski ukazi.