Uvod v Meritve

Zakaj meriti?

• Zato da dobimo objektivni in ponovljiv podatek o
  • velikosti, množini, jakosti fizikalnih veličin:
    • (to so: dolžina, čas, napetost, tok, moč)
• Izmerjena vrednost naj bo dovolj blizu resnične - prave vrednosti
  

Meritve nam nikoli ne dajo prave vrednosti, vedno so vključeni sistematski in drugi pogreški. Pri merjenju primerjamo neznano veličino z objektivnim merilom (mero).

• Pri ocenjevanju pa s podatkom v spominu (izkušnja)
  

Čemu meriti?

• Zakonov narave ni moč odkriti brez sredstev za detekcijo in merjenje fizikalnih veličin.
• Znanstvene teorije niso sprejemljive brez zadržka, dokler niso potrjene z meritvami.
• Avtomatizacije proizvodnih in drugih procesov si ni moč zamisliti brez merjenj.
• S pomočjo merjenj se more človek dokopati do znanja in spoznanja ter se dvigniti na raven, kjer lahko postavlja vprašanja.
• Izmenjava dobrin (trgovina) lahko poteka šele po poenotenju mer.

Kako meriti?

• Grobe delne rezultate meritev ponavadi dobimo z merilno opremo oz. merilno instrumentacijo - govorim o posrednem merjenju.

Upoštevati je potrebno:

• razpoložljivo opremo,
• zahtevano točnost,
• znanje izvajalcev meritev,
• potreben čas,
• vrsto merjene veličine,
• pogoje merjenj,
• ali je merjena veličina stalna ali se s časom spreminja itn.

Inženir ima več dela z meritvami še preden priključi instrument