Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina 1 1. Sredstva in obveznosti do njihovih virov 2 2. Bilanca stanja 3 3. Konto 4 4. Računovodstvo 5 5. Knjigovodske listine 6 6. Poslovne knjige 7 7. Gospodarske kategorije 8 8. Zaloge proizvodov, storitev in blaga 9 9. Prihodki 10 10. Odhodki 11 11. Poslovni izid 12 12. Ustanavljanje gospodarskih družb

1. Sredstva in obveznosti do njihovih virov

1. Zakaj mora biti seštevek vseh sredstev gospodarske družbe enak seštevku virov njihovih sredstev? 

Zato, ker mora imeti vsako sredstvo svoj izvor, svoj vir.

2. Zakaj se nekatera sredstva imenujejo stalna sredstva? 

Imenujejo se stalna sredstva, ker ne spreminjajo pojavno obliko in imajo značaj stalnosti. To so dolgoročna sredstva podjetja.

3. Zakaj se nekatera sredstva imenujejo gibljiva ali obratna sredstva? 

Gibljiva sredstva so tiste oblike sredstev, ki stalno, nenehno spreminjajo svojo obliko ali nekatera celo s svojo ne zgolj vrednostjo, temveč tudi substančnostjo prehajajo v poslovne učinke.

4. Kaj imajo skupnega stalna in gibljiva sredstva? 

Stalna in gibljiva sredstva skupaj so sredstva ki jih ima na raspolago dolčena gospodarska družba.

5. Temeljna značilnost stalnih vrst sredstev gospodarske družbe? 

Stalna sredstva delimo na opredmetena in neopredmetena dolgorolna sredstva. So prvine gospodarske družbe brez katerih ni mogoče organizirati poslovanja.

6. Temeljna značilnost gibljivih vrst sredstev gospodarske družbe? 

Gibljiva sredstva so tiste oblike sredstev, ki stalno, nenehno spreminjajo svojo obliko ali nekatera celo s svojo ne zgolj vrednostjo, temveč tudi substančnostjo prehajajo v poslovne učinke. Večino vrst gibljivih sredstev v začetku vrednostimo po principu nabavne vrednosti (če gre za take vrste gibljivih sredstev, kakršne kupuje podjetje na trgu; pri drugih pa jih začetno vrednotimo po začetni vrednosti na podlagi izvirnih listin (računi, pogodbe,...) ).

7. Kaj so to lastni viri sredstev? 

Celotni kapital gospodarske družbe.

8. Kaj so izposojeni viri sredstev? 

Posojila najeta pri bankah, ali drugih finančnih osebah, obveznosti do dobaviteljev, do države itd.

9. Ali je pomembna stopnja pokritosti vseh sredstev z lastnimi viri? 

V teoriji se nekako enotno obravnava kapitalska ustreznost podjetja, ki je, ko ima z lastnimi viri (celotnim kapitalom) pokrit znesek vsaj stalnih sredstev.

10. Kakšen je značaj dolgoročnih rezervacij med viri sredstev? 

Financiranje vnaprej določenih dogodkov. Moramo realno iskazovati vrednost sredstev v bilanci, prilagajati ih njihovi aktualni trzni vrednosti, kajti sicer bi podjetje v prenizko izkazanih obveznostih izkazovalo kasnejše izgube.

2. Bilanca stanja

1. Pomen bilance stanja kot temeljnega računovodskga izraza? 

Bilanca stanja je prikaz trenutnega stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov. Vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ki jih ima podjetje na dan, s katerim jih želi predstaviti zgrupira v tako imenovano bilanco stanja.

2. Kaj je bilančno ravnotežje? 

Seštevek sveh sredstev mora biti enak seštevku vseh virov sredstev. Seštevek leve in desne strani bilance stanja mora biti enak

3. Kaj je vse lahko vzrok za bilančno neravnotežje? 

Napačno knjiženje, napake v dokumentih, itd.

4. Kdaj (s kakšnim datumom) lahko sestavi podjetje bilanco stanja in na kateri datum jo mora obvezno sestaviti? 

Podjetje lahko sestavi bilanco stanja s katerimkoli datumom, obvezno pa je sestaviti bilanco stanja na koncu vsakega obračunskega obdobja (leta) in ko gospodarska družba začne poslovati.

5. Ali vse gospodarske družbe, ne glede na njihovo velikost sestavljajo enako bilanco stanja? 

Različno razčlenjujemo postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov za različne gospodarske družbe glede na njihovo velikost.

3. Konto

1. Pojem konta? 

Konto je sistem posameznih računov, ki zabeležijo vse poslovne dogodke v podjetju.

2. Kakšne značilnosti ima vsak konto? 

Vsak konto ima dva dela. Leva polovica se imenuje debet, desna kredit. Konti so lahko aktivni ali pa pasivni.

3. Značilnosti aktivnih kontov? 

Aktivni konti imajo praviloma začetna stanja (saldo) na debetni strani. Vsa povečanja zneska na njih knjižimo v breme (debet), vsa zmanjšanja pa v dobro (kredit).

4. Značilnosti pasivnih kontov? 

Pasivni konti imajo praviloma začetna stanja v dobro (kredit). Vsa povečanja zneska na njih knjižimo v dobro (kredit), vsa zmanjšanja pa v breme (debet).

5. Vrste kontov? 

Za pedagoške namene se uporablja T-konto, v praksi pa druge vrste kontov, ki imajo poleg imena, številke ter zneskov še celo kopico drugih pomembnih podatkov.

4. Računovodstvo

1. Kaj je računovodstvo v gospodarski družbi? 

Del informacijskega sistema gospodarske družbe.

2. Zakaj mora vsaka gospodarska družba imeti računovodstvo? 

Ker je vsaka gospodarska družba zakonsko obvezna sestavljati začetne bilance stanja, knjižiti nastale poslovne dogodje, ugotavljati poslovni izid, sestavljati končne bilance stanja,...

3. Ali je kakšna razlika v vodenju računovodstva, če ga ima gospodarska družba svojega ali če zanjo vodi poslovne knjige računovodski servis? 

Ni razlike.

4. Kaj je računovodstvo za notranje potrebe gospodarske družbe? 

Je notranje poročanje o dosežkih v poslovanju.

5. Kaj je računovodstvo za potrebe zunanjega informiranja? 

Je poročanje o poslovanju za potrebe zunanjih inšttucij.

6. Pomen vseh štirih sestavin sodobnega računovodstva (predračunavnje, knjigovodstvo, računovodski nadzor in računovodsko preučevanje - analiza? 

• Predračunavanje sestavlja predračunske računovodske izkaze
• Knjigovodstvo skrbi za pravilno, ažurno in strokovno neoporečno knjiženje vseh poslovnih dogodkov ter za sestavitev obračunskih računovodskih izkazov
• Računovodski nadzor ima značaj preprečevanja nepravilnosti
• Računovodsko proučevanje –analiza ima nalogo analizirati podatke za potrebe poslovodenja

7. Kaj je dvostavno knjigovodstvo? 

Dvostavno knjigovodstvo pomeni, da je vsak poslovni dogodek zabeležen dvakrat. Na debetno in kreditno stran ustreznega konta.

8. Kako bi opredelili računovodsko ažurnost? 

Ažurnost bi opredelili kot sprotno knjižrenje vseh poslovnih dogodkov.

5. Knjigovodske listine

1. Kaj je sploh knjigovodska listina? 

Praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke.

2. Naštejte vsaj deset vrst knjigovodskih listin? 

To so dobavnice in računi dobaviteljev, obvestila bank, agencij o stanju na računih, obračuni obresti bank, prejeta obvestila o nakazilih sredstev, razne odločbe državnih in drugih organov, računi, reverzi, sklepi, odločbe, temeljnice, prejemki, izdatki, pogodbe, naročilnice, potni nalogi, nalogi za brezgotovinsko nakazilo in drugo.

3. Knjigovodske listine v papirni obliki? 

So tiste, ki so materializirane v papirni obliki.

4. Knjigovodske listine v obliki elektronskih zapisov? 

So v elektronski obliki z ustrezno zaščito.

5. Kaj so zunanje knjigovodske listine? 

Zunanje so tiste, ki nastanejo v okolju s katerim gospodarska družba sodeluje.

6. Kaj so notranje knjigovodske listine? 

Nastajajo znotraj podjetja, pa tudi v samem računovodstvu.

7. Kdo odloča o vsebini posamezne vrste knjigovodskih listin? 

Pravilniki ali pa sklepi vpisanimi v notarski obliki.

8. Kaj so izvirne knjigovodske listine? 

Sestavljajo jih odgovorne osebe na kraju in v času nastankov poslovnih dogodkov.

9. Kaj so izpeljane knjigovodske listine? 

Nastajajo v knjigovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižba (razdelilniki, zbirniki).

10. Opredelite resničnost in verodostojnost knjigovodske listine? 

Resničnost in verodostojnost knjigovodske listine opravi fizična oseba imenovana za to s svojim podpisom.

11. Kaj je gibanje knjigovodske listine? 

Za vsako vrsto knjigovodske listine mora ustrezen akt določiti mesta na katerih se smejo zadrževati dokler niso pred končno kontrolo predana računovodstvu.

12. Kontrola knjigovodske listine? 

Kontrolo listine opravi oseba določena s splošnim aktom.

13. Kontiranje knjigovodske listine?

Pomeni označevanje kontov, ki sodelujejo pri poslovnem dogodku.

14. Knjiženje poslovnega dogodka na temelju knjigovodskih listin? 

Pomeni knjiženje na ustrezne konte v poslovnih knjigah.

15. Sprotna hramba knjigovodskih listin in hramba po končani reviziji? 

Hramba knjigovodskih listin je določena v splošnem aktu, tudi roki, upoštevati je potrebne tudi ustrezne zunanje davčne predpise.

6. Poslovne knjige

1. Kaj so sploh poslovne knjige? 

Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki.

2. Kateri sta temeljni poslovni knjigi in opišite ju? 

Dnevnik in glavna knjiga. V dnevnik se zapisujejo poslovni dogodki po časovnem zaporedju njihovega nastajanja. Glavna knjiga pa predstavlja knjiženje poslovnih dogodkov po njihovih stvarnih znakih.

3. Katere pomožne poslovne knjige (razčlenjevalni razvidi) so mogoče v računovodstvu? 

Evidenca materiala, kupci, dobavitelji, plače, osnovna sredstva ...

4. Zapisovanje (knjiženje) poslovnih dogodkov v poslovne knjige in temeljna načela pri tem? 

Po načelu dvostavnega knjigovodstva. Kategorije, ki se spremljajo v finančnem in stroškovnem računovodstvu so urejene po kontih.

5. Kdo predpiše kontni okvir za gospodarske družbe? 

V slovenskem računovodskem standardu 22 ga je predpisal Inštitut za revizijo.

6. Kdo določi konkretni kontni načrt za računovodstvo konkretne gospodarske družbe? 

Določen je s splošnim aktom o računovodstvu.

7. Kaj sploh kontni načrt je in po kakšnem temelnjem načelu je sestavljen? 

Kontni načrt je skupek kontov razdeljenih smiselno v deset razredov, vsak razred pa na deset skupin

8. Naštejte temeljne vsebine vsakega od desetih razredov kontnega načrta! 

Razred 0 – dolgoročna sredstva

Razred 1 – kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve Razred 2 – kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve Razred 3 - zaloge surovin in materiala Razred 4 – stroški Razred 5 – uporaba tega razreda je prosta Razred 6 – zaloge proizvodov in blaga Razred 7 – odhodki in prihodki Razred 8 – poslovni izid Razred 9 – kapital, dolgoročne obveznosti in dolgoročne rezervacije.

9. Kaj je podlaga za knjiženje poslovnih dogodkov v poslovne knjige? 

Podlaga so knjigovodske listine.

10. Kaj pomeni "ujemanje zneskov iz pomožnih poslovnih knjig z zbirnimi zneski kontov glavne knjige? 

Ujemanje pomeni, da morajo biti seštevki zneskov v pomožni knjigi enaki zbirnemu knjiženju na kontu v glavni knjigi.

11. Kako popravi računovodstvo morebitne napačne knjižbe in kakšen storno je v Sloveniji dovoljen? 

Prečrtamo ali uporabimo rdeči storno.

12. Pri računalniškem vodenju računovodstva

kdaj je obvezen natis kontov glavne knjige in dnevnika? :Ob koncu obračunskega leta.

13. Kdo v gospodarski družbi odloči, kdaj se kaj med letom odtisne na papir, če je računovodstvo gospodarske družbe vodeno računalniško? 

V pravilniku o računovodstvu.

14. Kako se zaključujejo poslovne knjige na koncu poslovnega leta? 

Z zaključnim listom in izdelavo bruto bilance.

15. Kje je določen način hrambe poslovnih knjig za gospodarsko družbo? 

V pravilniku o računovodstvu.

7. Gospodarske kategorije

1. Zakaj govorimo o pojmu "opredmetena" osnovna sredstva in kaj sploh so?

Opredmetena osnovna sredstva so tista, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali storitev ter se bodo po pričakovanjih uporabljala več let.

2. Katere glavne vrste opredmetenih osnovnih sredstev poznamo?

Zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema, osnovna čreda in več letni nasadi.

3. Zakaj so nekatera opredmetena osnovna sredstva amortizirljiva in druga niso? 

Tista, ki zgubljajo svojo vrednost so amortizirljiva, druga pa ne npr. zemljišča, umetniška dela , muzejski eksponati, dragocene knjige.

4. Ali je dovoljeno opredmetena osnovna sredstva okrepiti?

Da.

5. Kdaj okrepimo opredmeteno osnovno sredstvo?

Ko njihova poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost.

6. Ali je dovoljeno opredmetena osnovna sredstva oslabiti? 

Da.

7. Kdaj moramo oslabiti opredmeteno osnovno sredstvo?

Če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost.

8. Kako določimo za neko amortizirljivo opredmeteno osnovno sredstvo dobo koristnosti?

Dobo koristnosti določimo v odvisnosti od a) pričakovanega fizičnega izrabljanja, b) pričakovanega tehničnega staranja c) pričakovanega gospodarskega stnaja, d)pričakovanih zakonskih in drugih omejitev porabe.

9. Kaj predstavlja presežek izkupička prodanega opredmetenega osnovnega sredstva nad njegovo knjigovodsko vrednostjo?

Izkupiček predstavlja prevrednotevalne poslovne prihodke.

10. Katerim vrstam stalnih sredstev pravimo "neopredmetena dolgoročna sredstva"? 

Tista, ki ga ima gospodarska družba za proizvajanje ali opravljanje storitev fizično pa ne obstaja.

11. Katere glavne skupine neopredmetenih dolgoročnih sredstev poznamo'?

- naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patenti, licence, blagovne znamke) - dolgoročno odloženi stroški (organizacijski stroški preden se začne proizvajanje, stroški razvijanja) - naložbe v dobor ime (kot preseček nabavne vrednosti prevzetega podjetja nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev)

12. Ali neopredmetena dolgoročna sredstva amortiziramo?

Da.

13. Ali se smejo neopredmetena dolgoročna sredstva okrepiti? 

Ne, ker običajno ne deluje trg zanje.

14. Ali se morajo in ob katerih pogojih se morajo neopredmetena dolgoročna sredstva oslabiti?

Da, če je njihova knjigovodska vrednost večja od nadomestljive vrednosti.

15. Kaj predstavlja izkupiček od prodaje neopredmetenih dolgoročnih sredstev?

Predstavlja prevrednotovalni poslovni prihodek.

16. Kakšna je razlika med zalogami surovin in zalogami materiala?

Surovina predstavlja glavno substanco pri proizvodnji izdelka, material pa predstavlja več pomožnih substanc potrebnih pri proizvodnji.

17. Kaj sestavlja nabavno ceno enote kupljenih surovin oziroma materiala?

Nabavno ceno sestavljajo: nakupna cena, uvozne in druge nevnočljive dajatve ter neposredni stroški nabave ter tisti del DDV, ki se ne povrne. Nakupna cena pa se zmanjša za pridobljene popuste.

18. Kaj so neposredni nabavni izdatki?

Neposredni nabavni stroški so tisti, ki jih ima kupec v zvezi z nabavljanjem: prevozni izdatki, carina, izdatki za nakladanje, razkladanje, pretovarjanje, zavarovanje pošiljk ipd.

19. Naštejte in opišite različne metode zmanjševanja zalog surovin in materiala?

FIFO, LIFO, planske cene.

20. Katero metodo za zmanjševanje zalog surovin in materiala priporočajo sedanji SRS? 

FIFO ali metodo zaporednih cen.

21. Ali sme računovodstvo zaloge prevrednotiti navzgor (okrepiti)?

Ne.

22. Kdaj - ob katerih pogojih mora računovodstvo vrednost zalog surovin in material oslabiti? 

Če je knjigovodska cena zalog višja od njihove tržne vrednosti.

23. Kateri drobni inventar sodi lahko med zaloge surovin in materiala?

Tisti z dobo koristnosti do enega leta, lahko patudi z dobo koristnosti več kot leto, če njegova nabavna vrednost ne presega 100 evrov.

24. Kam bi uvrstili zaloge embalaže?

V isti kategorijo kot drobni inventar.

25. Po kakšnih cenah lahko trgovinska gospodarska družba vodi zaloge trgovskega blaga?

Po nabavnih ali prodajnih cenah.

26. Naštejte sestavine nabavne kalkulacije zalog trgovskega blaga, če ga vodi trgovinska gospodarska družba po prodajnih cenah z vračunano razliko v cen in vračunanim DDV?

Čista nakupna cena+dejanski neposredni stroški nabave+vračunana razlika v ceni + DDV.

27. Kakšna je razlika med nedokončana proizvodnjo in gotovimi proizvodi oziroma opravljenimi storitvami?

Nedokončana proizvodnja predstavlja proizvode, ki niso prešli še skozi vse faze proizvodnje, končni proizvodi pa so tisti, ki so že prešli v skladišče gotovih proizvodov.

28. Po katerih kriterijih lahko v računovodstvu razvrščamo stroške? 

Po funcionalnem, glede na odzivanje, neposredne in posredne ali po naravnih vrstah stroškov.

29. Katere vrste stroškov porabljenih surovin in materiala poznamo?

Temeljne surovine, pomožni material, energije, nadomestni deli, drobni inventar, embalaža, pisarniški material, strokovna literatura

30. Katere vrste stroškov storitev poznamo (vsaj po kontnem načrtu)?

Proizvodne storitve, transportne storitve, storitve vzdrževanja OS, najemnina, razna povračila zapolsencem, storitve plačilnega prometa, zavarovalne storitve, intelektualne storitve, sejmi, reklama in propaganda, avtorske pogodbe.

31. Pomen amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot stroškov?

Osnovna sredstva v poslovnem procesu izgubljajo svojo vrednost in jo prenašajo na poslovne učinke, ki jih izdeluje gospodarska družba. Temu postopnemu prenašanju njihove obrabe med stroške pravimo amortiziranje.

32. Zakaj na eni strani stroški dolgoročnih rezervacij in na drugi strani dolgoročne rezervacije? 

Dolgoročno naprej vračunani stroški imajo namen v obdobju daljšem od leta dni zbrati potrebne zneske, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju Dolgoročne rezervacije predstavljajo vir.

33. Katere obresti od posojil so stroški razreda 4 in katere niso?

Obresti za kratkoročna ali dolgoročna posojila, razred 4, niso pa tista, ki jih sklene vračunati v nabavno vrednost OS.

34. Katere glavne vrste stroškov dela poznamo?

Bruto plače, prispevki, nadomestila plač, darila nagrade, reges za dopust, prevoz na delo, topli obrok, šolnine, štipendije, davek na plače.

8. Zaloge proizvodov, storitev in blaga

1. Kaj sploh so zaloge poslovnih učinkov?

Zaloge poslovnih učinkov so zaloge nedovršene proizvodnje in zaloge gotovih proizvodov, ki so nastale v proizvodnem procesu in na katere so prenešeni določeni stroški v obsegu odvisnem od metode vrednotenja.

2. Kdo v gospodarski družbi določi metodo vrednotenja poslovnih učinkov?

Določi poslovodstvo v pravilniku o računovodstvu.

3. Katere tri temeljne metode vrednotenja poslovnih učinkov poznamo v Sloveniji po SRS 4? 

Po metodi proizvajalnih stroškov, po zoženi lastni ceni, po spremenljivih proizvajalnih stroških.

4. Katera od treh metod vrednotenja najpogosteje uporabljena v praksi?

Po metodi proizvajalnih stroškov.

5. Če gospodarska družba določi metodo vrednotenja poslovnih učinkov s proizvajalnimi stroški, katere sestavine stroškov sme vračunati vanje?

• Neposredne stroške materiala

• Neposredne stroške dela

• Neposredne stroške storitev

• Neposredne stroške amortizacije

• Ustrezni del splošnih proizvajalnih stroškov

6. Če gospodarska družba določi metodo vrednotenja poslovnih učinkov z zoženo lastno ceno, katere sestavine stroškov sme vračunati vanje?

Vse kot zgoraj plus splošne stroške nabave, splošne stroške uprave, splošne stroške prodaje.

7. Če gospodarska družba določi metodo vrednotenja poslovnih učinkov s spremenljivimi stroški, katere sestavine stroškov sme vračunati vanje?

Kot v prvi metodi – sšlošne stroške pa samo spremenljive.

8. Ali se tudi storitve smejo obračunavati po eni od treh metod, kakršne veljajo za nedokončano proizvodnjo in gotove proizvode?

Da.

9. Kaj sploh so "zaloge storitev" in v kakšnem primeru pride do njih? 

Na storitve, ki še niso obračunane ali prodane.

10. Kako pridemo do nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga?

Vrednost po obračunih dobaviteljev, djatve , ki se ne povrnejo in neposredni stroški nabave.

11. Kako pride industrijska gospodarska družba do vrednosti prodanih zalog poslovnih učinkov? 

Prodane količne pomnoži s stroški (glede na ustrezno metodo vrednotenja).

12. Ali se zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov smejo okrepiti?

Ne.

13. Kdaj (ob katerih pogojih) mora gospodarska družba oslabiti vrednost zalog poslovnih učinkov?

Če je njihova knjigovodska cena višja od tržne.

9. Prihodki

1. Kaj pomeni pojem prihodek?

Prihodki so povečanja gospodarske koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev.

2. Razložite pojem poslovni prihodek! 

Poslovni prihodek je tisti, ki nastane zaradi prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in tudi materiala.

3. Razložite pojem finančni prihodek! 

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja.

4. Razložite pojem izredni prihodek!

Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki povečujejo izid rednega poslovanja ( subvencije, dotacije, izterjane odpisane terjatve, prihodki za poravnavo izgub iz prejšnjih let, prejete kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke.

5. Ob kakšnih pogojih sme računovodstvo tvoriti popravke vrednosti poslovnih terjatev? 

Ob dvomljivih in spornih terjatvah oziroma terjatvah, ki so zapadle že daljše obdobje.

6. Kdaj sme računovodstvo knjižiti odpis poslovne terjatve?

Ko se utemelji z ustrezno listino ali neuspelo tožbo, terjatve iz prisilne poravnave in stečaja.

7. Kaj vse sme biti podlaga za oblikovanje zneskov popravkov vrednosti terjatev?

Izkušnje iz prejšnji let in pričakovanja v tekočem lobračunskem obdobju % od prodaje na kredit in na spnovi tega izračuna pavšalni znesek popravka.

10. Odhodki

1. Kaj so odhodki?

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov.

2. Kako je mogoče odhodke skupiniti?

• Na poslovne odhodke

• Finančne odhodke

• Izredne prihodke

3. Ali se npr. poslovni prihodki smejo prevrednotovati? 

Samo v hiperinflacijskih razmerah.

4. Katerim odhodkom pravimo da so redni odhodki?

Poslovnim in finančnim.

5. Kako razvršča SRS 17 poslovne odhodke po namenu (funkciji)?

• Odhodke poslovanja

• Odhodke financiranja

• Izredne odhodke

6. V zvezi s katerimi gospodarskimi kategorijami se pojavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki?

Kadar vodimo zaloge po metodi drsečih poprečnih cenah, tehtanih povprečnih cenah ali fifo metodi.

7. Kaj so finančni odhodki za financiranje? 

Stroški obresti, dani kasaskonti, stroški odpisov kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb, negativne tečajne razlike.

8. Kaj so finančni odhodki za naložbenje?

To so prevrednotovalni odhodki .

9. Kdaj se pojavljajo prevrednotovalni finančni odhodki?

V zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove olsabitve.

10. Kdaj pravimo, da so izredni odhodki neobičajne postavke?

Kadar v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega delovanja.

11. Kaj pomeni npr. odpis določenih zalog, če pride ob inventurah do primanjkljaja? 

Izredni odhodek.

12. Kaj je prevrednotovalni popravek poslovnega izida?

Izredni odhodek.

11. Poslovni izid

1. Kaj je bruto poslovni izid?

Je celoten poslovni izid kadar je znesek vseh prihodkov večji od zneska vseh vrst odhodkov.

2. Kako popusti pri prodaji vplivajo na poslovni izid?

Popusti pri prodaji zmanjšujejo prihodke in tako tudi poslovni izid.

3. Ali se bruto poslovni izid razlikuje od osnove za obračun davka od dobička?

Da.

4. Za katera obdobja gospodarska družba ugotavlja poslovni izid?

Za obdobje poslovnega leta.

5. V kakšnem računovodskem izkazu izkaže računovodstvo poslovni izid?

V izkazu uspeha.

6. Koliko različic izkaza poslovnega izida za zunanje računovodsko poročanje poznajo SRS? 

Tri različice.

7. Kdaj je bruto celotni poslovni izid pozitiven?

Kadar so celotni prihodki višji od celotnih odhodkov.

8. Kdaj je bruto celotni poslovni izid negativen?

Kadar so celotni prihodki nižji od celotnih odhodkov.

9. Kako se imenuje gospodarska kategorija, ki jo dobimo, če od bruto pozitivnega celotnega poslovnega izida odštejemo znesek obračunanega davka od dobička?

Čisti poslovni izid.

10. Kakšen je vrstni red razporejanja čistega dobička v gospodarski družbi na koncu leta? 

• Kritje morebitne izgube iz prejšnjih let

• Razporejanje v rezerve

• Rezervne za lastne deleže ali za lastne delnice

• Del za dividende oziroma deleže,

• Del za udeležbo delavcev,

• Za nagrade poslovodstva

• Za nagrade nadzornim organom,

• Za humanitarne namene

• Za prenos v naslednje leto

11. Kaj je izraz bilančni dobiček in kaj ga sestavlja?

Je ostanek dobička poslovnega leta + dobiček prejšnjih let.

12. Če ima gospodarska družba preneseno čisto izgubo iz prejšnjih let, iz katerih virov jo lahko sklene nadomestiti (pokriti)?

• Iz drugih rezerv iz dobička, če jih ima

• Iz prenesenega čistega dobička prejšnjih let

• Iz zakonskih rezerv, oblikovanih v prejšnjih letih

• Iz stattarnih rezerv, če statut to določa

• Iz kapitalskih rezerv

• Iz splošnega prevrednotovlnega popravka kapitala

13. Ali so poleg lastnikov gospodarske družbe pri razporejanju čistega dobička udeleženi lahko tudi zaposlenci in člani uprave gospodarske družbe?

Da.

14. Kakšni ukrepi sledijo, če bi v bilanci stanja neke gospodarske družbe znesek prenesene čiste izgube prejšnjih let presegel polovico osnovnega kapitala oziroma celotnega kapitala?

Sklic skupščine.

12. Ustanavljanje gospodarskih družb