UL/FRI/VSP-RI/EP/Vprašanja/Uvod
Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja
- Kaj proučuje ekonomika poslovanja združbe?
- Ekonomika poslovanja združbe je znanost, ki proučuje gospodarske pojave v okviru združbe, pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oz. državi.
- Obrazložite razliko med pojmi poslovni sistem, združba in podjetje.
- Poslovni sistem je vsaka od okolja razmejena in zaokrožena pravno-ekonomska celota, ki se ukvarja s poslovanjem. Lahko je združba kot podjetje ali zavod, lahko pa tudi obrt posameznega obrtnika.Združba je širši pojem kot podjetje z več zaposlenci.
- Kaj pomeni učinkovitost in kaj uspešnost?
- Učinkovitost pomeni ustvarjati poslovne učinke na pravi način.
- Uspešnost pomeni ustvarjati prave poslovne učinke na pravi način.
- Zakaj vzpostavljamo poslovne sisteme?
- Zaradi interesov ljudi.
- Kakšna je usmeritev poslovnega sistema v razvitih tržnih gospodarstvih?
- Razvojno - tržna in ne proizvajalna.
- Navedite oba funkcijska mehanizma in vse štiri značilnosti sestave družbenoekonomskega sistema.
- funkcijska mehaniza:
- koordinacijski ekonomski mehanizem (trg, načrt)
- vrsto motivacijskega vzvoda (dobiček, dohodek)
- štiri značilnosti sestave:
- tipom delovnega procesa (industrijska, informacijska družba)
- lastninskimi oblikami (zasebna ali državna lastnina)
- upravljalskimi oblikami (na temelju kapitala ali dela, mešano)
- organizacijskimi oblikami (naturalna ali blagovna proizvodnja, osebno ali skupinsko (podjetje, zavod, zadruga) delo).
- Kaj torej pomeni obravnavanje združbe s poslovnosistemskega in kaj z družbeno gospodarskega vidika?
- S poslovno sistemskega vidika združbo pojmujemo kot zaokroženo celoto med seboj povezanih sestavin.
- Z družbenogospodarskega ali družbenoekonomskega vidika pri ekonomiki obravnavamo združbo kot del okolja, ki ga v veliki meri določa obstoječi družbenoekonomski sistem.
- S čim se ukvarja t.i. PESTLE analiziranje?
- PESTLE je kratica za political, economic, social, technological, legal in environmental.Ukvarja se z ugotavljanjem in vrednotenjem političnih, gospodarskih, družbenih, tehnoloških, pravnih in okoljskih dejavnikov poslovanja v opazovanem času.
- S kakšnim razmerjem med teorijo in prakso se srečujemo pri ekonomiki poslovnega sistema oz. združbe?
- Z običajnim.
- Katere vrste potreb in dobrin poznate?
- Potrebe:
- 1.delitev:
- eksistencialne
- kulturne
- luksuzne
- 2.delitev:
- osebne
- skupne
- splošne
- poslovne ali razvojne
Dobrine:
- naravne in gospodarske
- stvarne (predmetne) in nematerialne (storitve)
- posredne in neposredne
- Kaj se dogaja v višjih stopnjah podružbljenosti oziroma razvoja človeka kot družbenega bitja?
- Potrebe ljudi naraščajo.
- Zakaj narašča potreba po sodelovanju človeka z drugimi ljudmi?
- Zaradi neenake in neenakomerne razporeditve proizvajalnih tvorcev oz. dobrin med ljudmi.
- Kaj pogojuje sodelovanje med nosilci različnih znanj in spretnosti oz. gospodarji različnih okolij za delo?
- Vse bolj nadrobna družbena in tehnična delitev dela.
- Kateri so bili načini pridobivanja dobrin v zgodovini?
- odvzem dobrin pri drugih (plenjenje)
- prosjačenje
- lasten razvoj oz. pridobivanje dobrin
- Kakšna je vsebina oblik sodelovanja ljudi pri ustvarjanju bogastva?
- To sodelovanje je v človeški zgodovini imelo različne oblike, od bolj ohlapnih do bolj zavezojočih oblik.
- Kako naj bi v normalnih družbah ljudje pridobivali sredstva za zadovoljevanje svojih potreb?
- Z delom.
- V kakšnih oblikah poteka delo pri nas?
- Družbeno delo in osebno oz. zasebno delo.
- Kaj je zadruga in kdo se združuje vanjo?
- Zadruga je posebna oblika združbe v katero se povezujejo obrtniki in kmetje.
- Kaj ob organizacijski obliki proizvodnje in obliki vključevanja v delo še uvrščamo v splet družbenih stikov?
- vrsta lastnine proizvajalnih sredstev
- zvrst upravljanja
- Na katera dva načina lahko opredelimo gospodarjenje?
- Prizadevanje ljudi v združbah, da s čim manjšo porabo proizvodnih tvorcev pridejo do dobrin s katerimi bodo neposredno ali posredno zadovoljili svoje potrebe imenujemo gospodarjenje.
- Iz česa izvira izhodiščni vzvod ekonomske dejavnosti?
- Iz razmerja med izidi in vložki.
- Kdaj govorimo o blagovno-denarnem ali tržnem gospodarstvu?
- Ko začnejo ljudje za menjalno sredstvo uporabljati denar.
- S čim je pogojena visoka stopnja razvitosti gospodarstev?
- S poglobljeno delitvijo dela med gospodarskimi enotami.
- Za koga vse so pomembni dosežki gospodarjenja poslovnih sistemov?
- gospodarstvo države v celoti
- za regijo in območje
- za vsakega posameznika
- Navedite vsaj tri ekonomske cilje družbe.
- gospodarska rast in razvoj
- zagotavljanje polne zaposlenosti
- zagotavljanje trdnosti cen
- Kolikšna je razlika med novoustvarjeno vrednostjo in dejansko pridobljenim dohodkom na različnih ravneh ustvarjanja dobrin razpoložljivim za porabo oz. usmeritev?
- Ta razlika se povečuje, ko gremo k manjšim ekonomskim celicam - poslovnim sistemom.
- Pojasnite razliko med izvirnim in izvedenim dohodkom (obsegom proračuna).
- Izvirni dohodek se ugotavlja samo v gospodarskih dejavnostih (Jugoslavija), izvedeni pa v negospodarskih (zdravstvo, šolstvo).
- Kaj je določeno v kolektivnih pogodbah o plačah?
- Postavke plač, vključno z nekaterimi nadomestili, za nosilce posameznih vrst delovne sile. običajno po izobrazbenih ravneh.(za zaposlence v negspodarstvu)
- Katere tri glavne metode obračuna narodnogospodarskih kategorij (ustvarjanja, delitve in porabe) poznate?
- proizvodna metoda (uporabljamo pri nas)
- dohodkovna ali stroškovna metoda
- potrošna ali izdatkovna
- Navedite vsaj dve kategoriji iz členitve v okviru vsake od treh metod obračuna kosmatega domačega proizvoda.
- proizvodna metoda
- kosmata vrednost proizvodnje
- vmesna poraba
- dohodkovna ali stroškovna metoda
- sredstva za zaposlence
- neto davki
- potrošna ali izdatkovna
- osebna poraba
- javna poraba
- Pojasnite razliko med kosmatim (bruto) domačim proizvodom in kosmatim nacionalnim proizvodom.
- Pri KDP je kot izhodišče za njegov izračun upoštevana proizvodnja v širšem smislu vseh enot, ki poslujejo na ozemlju določene države, ne pa tudi poslovanje enot proučevane države, ki poslujejo v tujini. Pri KNP pa so upoštevani tudi učinki poslovanja na temelju domačega kapitala v tujini, so pa zato iz seštevka izključeni učinki poslovanja na temelju tujega kapitala na ozemlju države.
- Kaj je potrebno upoštevati v primerjavah blaginje med državami?
- Pole gospodarskih kazalcev, med katerimi sta KDP in KDD najpomembnejša, še ustrezne druge socialne, kulturne in politične kazalce oz. kazalnike.