UL/FRI/VSP-RI/EP/Izpitna vprašanja

Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja

< UL | FRI | VSP-RI | EP
Skoči na: navigacija, iskanje

Rešitve 16. poglavja knjige Ekonomika poslovanja za inženirje.
V oklepajih so ležeče zapisane strani na katerih je bila najdena rešitev.

Vsebina

Zato, da bi ljudje v njih dosegli določene cilje, obstoje...

  • združbe


Kot poslovni sistem, katerega cilj je pridobivanje dobička, lahko opredelimo...

  • vsako podjetje


Poslovni sistem...

  • ima smoter trajno ohranjati svoje delovanje
  • vzpostavljamo zaradi interesov ljudi, tako ali drugače vključenih vanj


Pomen ekonomskih pojmov ali kategorij je določen z...

  • družbeno-gospodarskim sistemom in njegovo razvojno stopnjo (str 6)


Informacije o razpoložljivih ter nastajajočih tehnologijah so značilne in pomembne za…

  • sodobno usmeritev poslovnega sistema


Spremeniti vrednostno izražene vložke v poslovni proces združbe v vrednostno izražene izide in to na gospodarsko smotrn način je naloga…

  • gospodarjenja
  • praktičnega uveljavljanja načel ekonomike poslovanja


V blagovno-denarnem ali tržnem gospodarstvu se je vsakdo moral pojaviti na trgu ne le kot porabnik - kupec, ampak tudi kot…

  • neposredni ali posredni ustvarjalec določene dobrine


Pridobivanje dobrin skoraj vseh vrst za zadovoljitev vse večjih človekovih potreb je v zgodovinskem razvoju pogojevalo…

  • vse pogostejše sodelovanje med nosilci različnih znanj in spretnosti oziroma "gospodarji" različnih okolij za delo


Prizadevanje ljudi (v združbah), da s čim manjšo porabo proizvodnih tvorcev pridejo do dobrin, s katerimi bodo zadovoljili svoje potrebe, imenujemo…

  • gospodarjenje (stran 13)


Verjetnosti pričakovane (ravni) dobička in rasti nekega podjetja so med drugim dane…

  • z diagnosticiranjem in prognoziranjem panožne privlačnosti, v kateri deluje podjetje


Zmanjševanje zneska prihodkov in tekmovanje s pomočjo zniževanja cen je značilnost…

  • združb v odhajajočih panogah


Izgradnja boljših prevoznih poti do poslovnih prostorov podjetja…

  • utegne izboljšati uspešnost gospodarjenja s sredstvi


Odgovor na vprašanje, kako kaj kaže s prostorskimi možnostmi za razširitev poslovanja industrijskega podjetja…

  • d) kaže iskati v občinski ali medobčinski zbornici.


Združitev opravljanja obračuna osebnih dohodkov na enem mestu…

  • je smiselna ob današnji razviti informacijski in komunikacijski tehnologiji


4 najpomembnejše značilnosti podjetništva so…

  • tveganje
  • inovativnost
  • izraba priložnosti
  • upravljanje


Pisarniško omaro za arhiviranje spisov lahko opredelimo kot

  • delovno sredstvo
  • poslovni inventar
  • opremo


Stroski amortizacije opreme

Pri proizvodnji nekega izdelka se kaže izreden pomen čim nižjih stroškov amortizacije opreme, s katero proizvajamo izdelek. Na osnovi izračuna z uporabo ustrezne metode (enakomerno časovno amortiziranje, funkcijsko amortiziranje) izberite opremo, s katero bomo dosegli najnižji strošek amortizacije na enoto izdelka:

  • a) z opremo A je mogoče v letu dni v dveh izmenah proizvesti 400 enot izdelka, nabavna vrednost opreme je 10 milijonov SIT, amortizacijska doba pa je 5 let;
  • b) z opremo B je v teku njene življenjske dobe mogoče proizvesti 3000 enot izdelka, nabavna vrednost opreme je 12 milijonov SIT;
  • c) z opremo C je mogoče v letu dni v treh izmenah proizvesti 600 enot izdelka, nabavna vrednost opreme je 15 milijonov SIT, amortizacijska doba je 6 let,

Pri odločitvi upoštevajte dejstvo, da želi podjetje delati v treh izmenah


Rešitev:

a)
dvoizmensko = 400 enot ==> troizmensko = 600 enot/letno
letni strosek amortizacije (LSA) = (10 mio * (540 / 360)) / 5 = 15 / 5 = 3M letno
SA = 3M / 600 enot = 5000 SIT/enoto

b)
SA = 12 mio / 3000 enot = 4000 SIT/enoto

c)
l.st.am (LSA) = 15M / 6 let = 2,5M letno
SA = 2,5M / 600 enot = 4166,66 SIT/enoto

Najnizji strošek na enoto je pri opremi b) 4000 SIT/enoto


po moje gre pri celotni rešitvi za mal ovinkarjenja, vse skupaj lahko lepo rešimo s funkcijsko a. po formuli (v moji knjigi stran 86); torej:
a) 10 mio / (400 * 5) = 5000 sit/e
b) 12 mio / 3000 = 4000 sit/e
c) 15 mio / (600 * 6) = 4166,66 sit/e


po mojem je druga varianta pravilna, razen primera a). zadni stavek naloge namreč zahteva, da upoštevamo 3-izmenski delavnik in zato: 10 mio / (600 * 5) = 3333 sit/e


Znesek letnega stroška amortizacije po metodi vsote letnih številk

Izračunajte znesek letnega stroška amortizacije po metodi vsote letnih številk in sicer za delovno sredstvo, katerega nabavna vrednost je 52,5 milijona tolarjev, v 5. letu delovanja tega delovnega sredstva, katerega življenjska doba znaša 6 let,

rešitev:

vsota letnih številk: VLS = n(n+1)/2

n = 6 let VLS = 6(6+1)/2 = 42/2 = 21

Preostala leta življ.dobe = 2 LAS = 2 / 21 LSA = LAS x nab.vred.DS = 2/21 x 52,5 = 105 / 21 = 5 mio SIT




Letni strošek amortizacije po metodi padajoče osnove

Izračunajte letni strošek amortizacije po metodi padajoče osnove in sicer za delovno sredstvo, katerega nabavna vrednost je 18 milijonov tolarjev, amortizacijska doba pa 10 let, v 2. letu njegove uporabe. Pri tem upoštevajte za to metodo običajni količnik 2.

rešitev:

LAS = 1 / 10 = 0,1 x 2 = 0,2

1. leto: 18 mioSIT x 0,2 = 3,6 mio SIT

2. leto: (18-3,6) mioSIT x 0,2 = 2,88 mio SIT




Izračunani znesek z uporabo načina skupinske amortizacije…

  • dobimo tako, da lahko letni strošek amortizacije pri popolnoma ali v veliki meri odpisanih delovnih sredstev obračunamo pri kasneje nabavljenih in zato manj odpisanih delovnih sredstvih v isti skupini

(stran 93) Prikazani stroški so zato večji, kar pa je ves smotr skupinske amortizacije in razlog, zakaj je zakonsko prepovedana razen za sredstva z vrednostjo do 500 euro ali z rokom uporabnosti krajšim od 1 leta.



O novih naložbah govorimo…

  • če se neodvisno od vira sredstev za naložbe poveča tehnična sposobnost delovnih sredstev podjetja

(stran 93)



Reprodukcijski material…

  • opravlja v poslovnem procesu podobno vlogo kot surovine
  • je s svojo kakovostjo lahko pomemben dejavnik zmanjšanega obsega izmeta

(stran 97)



Metodo funkcijske amortizacije bomo uporabili pri…

  • pri izračunu stroškov licence, ki jo lahko podjetje uporablja pri proizvodnji določenega števila izdelkov;

str. 109 - 2. skupina storitev



Potroški delovne sile so odvisni od…

  • dolžine trajanja dela
  • intenzivnosti dela

stran 106



Na povprečno zahtevnost dela posameznika kot sestavino količine dela vpliva med drugim takšna ali drugačna…

  • sestava delovnega programa zaposlenca

stran 108



Napor pri delu…

  • je sestavina zahtevnosti dela ali opravka

(stran 108)



Amortizacijska stopnja delovnega sredstva je (lahko) konkretni izraz…

  • potroška delovnega sredstva

(stran 83)



Strošek ogrevanja stroškovnega mesta "krojilnica"…

  • lahko uvrstimo med omejeno stalne stroške

(stran 143)



Polna cena izdelka

Izračunajte polno lastno ceno izdelka S, če razpolagate z naslednjimi podatki:

Neposredne velikosti	Splošni stroški v 000 SIT	
Vrsta posl. učinka
izdelka	štev. del. ur v 000	nepos. število kvadr. metrov	nepos. plače v 000 SIT	nep  mat,
V
000 SIT	skupaj nepos, siroš. v 000 SIT	kad-
vanj a	ich. f.	na-ba-
ve	2w>.	pro¬dajo	li-
u-lanja	Cei. siniški	Pl.C


	1000	1600	800	2800	2000	1800	10000	
P	6	800	200	600	800								
R	8	600	300	900	1200								
s	8	900	400	1800	2200								
T	28	1700	1 100	1700	2800								

Pri tem veste, da uporabljajo v podjetju kalkulacijo z ločenimi dodatki na izbrane neposredne velikosti. Neposredno velikost "število delovnih ur (neposrednih izvajalcev)" uporabljajo za razdelitev splošnih stroškov kadrovanja in proizvodnje, ostale splošne stroške pa razdeljujejo s pomočjo neposredne velikosti "neposredno število kvadratnih metrov (uporabljenih pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov)". Razpolagate tudi s podatki o tem, da je bilo proizvedenih 40 kosov izdelka P, 30 kosov izdelka R, 100 kosov izdelka S in 10 kosov izdelka T.


Rešitev
Vrsta posl. ucinka, izdelka Neposredne velikosti Splosni stroski v 000 SIT
st.del.ur v 000 neposr. stev. kvadr. met. neposr. place v 000 SIT nep.mat. v 000 SIT skupaj nepos.stros.v 000 SIT kadrovanja investic.teh.f nabave proizvo prodaje financiranja cel.stroski PLC
1000 1600 800 2800 2000 1800 10000
P 6 800 200 600 800 120 320 160 336 400 360 1696 62,4
R 8 600 300 900 1200 160 240 120 448 300 270 1538 91,27
S 8 900 400 1800 2200 160 360 180 448 450 405 2003 42,03
T 28 1700 1100 1700 2800 560 680 340 1568 850 765 4763 756,3
50 4000 2000 5000 7000 1000 1600 800 2800 2000 1800 10000


PLC(s) = 42030 SIT = 42.03 (v 000 SIT)



Dodatne stroške lahko računsko opredelimo kot razliko…

  • med celotnimi stroški različnih obsegov poslovanja


Če pri zmanjševanju obsega poslovanja ne moremo znižati števila določenih zaposlencev v "režiji", govorimo o…

  • vztrajnosti ali rezistentnosti omejeno stalnih stroškov


V primerjavi z ročnim načinom proizvodnje so pri avtomatiziranem načinu proizvodnje izdelkov…

  • razmeroma nižji stroški ustvarjanja enote stroškovnih nosilcev

(po domače: strošek izdelave posameznega izdelka je nižji)


Ker je potrebno obkrožiti dva odgovora, tu nastane dilema, saj je možen še eden izmed naslednjih dveh:

  • nastali le stroški zmogljivosti

(razlaga: stroški zmogljivosti so po definiciji stroški, ki jih planiramo dolgoročno z nakupom novih strojev itd. Torej pri prehodu iz ročne v avtomatizirano proizvodnjo definitivno nastanejo, saj moramo kupiti stroje, tekoči trak.... Ne vem pa če je prav, saj vsebuje besedico "le"! Verjetno nastanejo tudi kaki drugi stroški?)

  • na enoto poslovnih učinkov verjetno porasli spremenljivi stroški v primerjavi s stalnimi stroški

(po domače: če spreminjamo obseg poslovanja se spreminjajo (povečajo/zmanjšajo) spremenljivi stroški, stalni pa so vedno isti - vendar nikjer nimamo navedeno, da se bo zaradi uvedbe avtomatizacije povečal obseg poslovanja (kar je sicer nekako logično, pa vendar))




Pri ugotavljanju dobička se v sestavi prodajne cene, ko vrednotimo poslovne učinke po spremenljivih stroških, srečamo tudi s kategorijo…

  • prispevka za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička

(stran 162 zgoraj)



Stroškovno mesto z nazivom "serijska proizvodnja" je primer…

  • funkcijsko opredeljenega stroškovnega mesta

(Stran 123 spodaj)



Neposredne materialne stroške, neposredne osebne dohodke ali plače in število zaposlencev na proizvajalnih stroškovnih mestih lahko opredelimo kot…

  • enakomerno spremenljive stroške

komentar: v knjigi to opredelimo kot "sorazmerno spremenljivi stroški", vendar očitno je to isto



Dodatna prodajna cena za "zadnji ustvarjani" poslovni učinek nekega obsega poslovanja je ekonomsko ustrezna, če je višja od povprečnih stroškov…

  • višja od mejnih stroškov

(ker so to stroški na posamezno enoto dodatne proizvodnje)



Število neposrednih izvajalcev pri proizvodnji posameznih vrst poslovnih učinkov…

  • lahko obravnavamo kot neposredne stroške stroškovnih nosilcev

(ker vemo da so ti neposredno pripomogli k izdelavi proizvodov)

  • lahko obravnavamo kot neposredne stroške proizvajalnih stroškovnih mest

(neposredni stroški so zato, ker vemo da so ta mesta neposredno sodelovala, proizvajalni pa zato, ker gre za stroške v proizvajanju izdelka)


---PS (ne-avtorja teh odgovorov): Ne bom brisal tega odgovora ker nisem nezmotljiv, vendar IMHO število izvajalcev ne moremo obravnati kot strošek. Po mojem mnenju sta bolj pravilna odgovora...

  • je mogoče obravnavati kot neposredno velikost
  • je zelo primerna neposredna velikost za ugotavljanje dodatka splošnih stroškov kadrovanja na neposredne stroške stroškovnih nosilcev

...vendar je to samo moje mnenje.



Računanje polne lastne cene

Izračunajte, koliko bo v opazovanem obdobju znašala polna lastna cena izdelka GOH, ki je proizvajan skupaj z izdelki GAH, GEH, GIH in GUH, med njimi pa obstoje določena več ali manj stalna razmerja, ki so izražena z enakovrednostnimi števili (ali pogojnimi enotami), kar je razvidno iz preglednice. Celotni stroški za vse izdelke skupaj so znašali 150.000 denarnih enot. Za izračun uporabite delitveno kalkulacijo z enakovrednostnimi števili.

IZDELEK PROIZVEDENO KOSOV POGOJNE ENOTE
GAH 100 2,0
GEH 80 2,5
GIH 200 1,5
GOH 150 2.667
GUH 400 1
Rešitev
IZDELEK Q EKVIVALENT POGOJNE ENOTE
GAH 100 2 200
GEH 80 2,5 200
GIH 200 1,5 300
GOH 150 2,667 400
GUH 400 1 400
sum=1.500


LC pog.enote = celotni stroški / pogojne enote = 150.000 / 1.500 = 100 SIT / pogojno enoto LC (goh) = LC pog.enote * ekvivalent (GOH) = 100 * 2,667 = 266,7 SIT




Pri obračunu stroškov učinka z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti…

  • si prizadevamo logično združevati različne vrste splošnih stroškov v smiselno zaokrožene skupine

stran 136



Seštevek vseh neposrednih in posrednih stroškov pri posamezni vrsti stroškovnih nosilcev…

  • je najtežje izračunati pri delitvenem obračunu stroškov učinka z enakovrednostnimi števili


Ugotovite povprečne in mejne stroške za 256.-ti izdelek, če razpolagate z naslednjimi podatki…

CELOTNA KOLIČINA CELOTNI SPREMENLJIVI STROŠKI
0 0 DE
80 250 DE
160 400 DE
240 520 DE
320 620 DE
400 760 DE
480 900 DE

Veste tudi, da je možno izdelke proizvajati le v dodatnih količinah po 20 izdelkov ter da se celotni spremenljivi stroški na posameznih navedenih razmakih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. Celotni stalni stroški znašajo ob ničelni količini 250 denarnih enot, ob 181.-tem izdelku se povečajo za 150 denarnih enot ter ob 321.-tem izdelku še za 100 denarnih enot.


Rešitev (nisem prepričan če je pravilna): Stalni stroški = 400 d.e. (250 začetnih + 150 ker smo nad 181. izdelkom) Stroški za 256. izdelek so ISTI kot za 260. izdelek, saj moramo narediti celotno serijo 20 izdelkov od 240. izdelka dalje. Zato računamo za 260. izdelek.

Spremenljivi stroški pri 260. izdelku = 260 * 520 / 240 = 563,333

Skupni stroški 260. izdelka = 400 + 563,333 = 963,333 d.e. Dodatni stroški 260. izdelka = 63,333 d.e. Povprečni stroški = 963,333 / 260 = 3,705 d.e. Mejni stroški = 63,333 / 20 = 3,167



Pa še moja dva centa:
Strinjam se, da stalni stroški znašajo 400 d.e. in da računamo za 260. izdelek, kot je razloženo zgoraj.

Vendar mislim, da so spremenljivi stroški pri 260. izdelku naslednji:
sprem. str. za 240 izdelkov + [ustrezen delež spremenljivih stroškov] * [razlika med sprem. str. za 320 in 240 izdelkov] =
520 + [20 dodatnih izdelkov / (320-240 izdelkov)] * [620-520 d.e. sprem. stroškov] =
520 + 1/4 * 100 =
545

Dodatni stroški izdelkov 241 do 260 = 545 - 520 = 25
Povprečni stroški = (545 + 400) / 260 = 3,63
Mejni stroški = 25 / 20 izdelkov = 1,25



Se strinjam z 2. predlogom. Pomoje moras za dodatne stroske gledat rang od 240 od 320 izdelkov, torej med cenama 520 in 620. Tako dobimo, da je koeficient (na izdelek) v tem rangu enak 1.25:

Da lahko sedaj iz tega zracunamo dodatne stroske recemo: 260 − 240 = 20 in iz tega dobimo dodatne stroske kot: 20 * 1.25 = 25 in tako dobimo enake celotne spremenljive stroske kot zgoraj: 520 + 25 = 545


Kako še označujemo ali poimenujemo stalne ali fiksne stroške?

stroški zmogljivosti (poglavje 6.8 - vrednotenje stroškovnih nosilcev po spremenljivih stroških)

EDIT: posredni stroški! Stroški zmogljivosti so samo en del stalnih stroškov!



Stroški financiranja ter davkov in prispevkov

Ugotovite, koliko znašajo stroški financiranja ter davkov in prispevkov pri opazovanem stroškovnem nosilcu v izbranem časovnem obdobju, če vemo, da znašajo pri istem stroškovnem nosilcu v istem časovnem obdobju spremenljivi stroški 8 denarnih enot, stroški funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov 9 denarnih enot, stalni stroški 4 denarne enote in zožena lastna cena 8,5 denarnih enot. Prikažite pot, po kateri ste prišli do odgovora.


rešitev: spremenljivi stroški = 8 d.e.

stroški proizvodnje = 9 d.e.

stalni stroški = 4 d.e.

zožena lastna cena = 8,5 d.e.


celotni stroški = stalni + spremenljivi = 12 d.e.

stroški financiranja, davkov in prispevkov = celotni stroški - zožena lastna cena = 3,5 d.e.

(za boljšo predstavo "kocka" na strani 140)



Poslovni izid podjetja

Izračunajte, kolikšen je poslovni izid podjetja v mesecih marcu in aprilu, če v podjetju proizvajajo in prodajajo eno samo vrsto izdelkov, pri tem pa uporabljajo vrednotenje po polni lastni ceni in pri prodaji logiko metode LIFO. Razpolagate s podatki, da znašajo stalni stroški v vsakem od mesecev 90 denarnih enot, spremenljivi stroški za kos 5 denarnih enot, prodajna cena za kos pa 8 denarnih enot.

MESEC PROIZVEDENO PRODANO STROŠKI PRIHODKI ODHODKI POSL.IZID
MAREC 60 kosov 50 kosov 390 400 325 75
APRIL 45 kosov 50 kosov 315 400 347,5 52,5

opomba:
odhodki(marec) = 390 / 60 * 50
odhodki(april) = 5 * (390 / 60) + 315 / 45 * 45



Predračunana ali pričakovana polna lastna cena poslovnega učinka

Izračunajte predračunano ali pričakovano polno lastno ceno poslovnega učinka MAK, če razpolagate z naslednjimi podatki o pričakovanih razmerah pri nastajanju 4 vrst poslovnih učinkov v opazovanem obdobju. Ugotovite (z izračunom) tudi, ali je načrtovalec stroškov, zadolžen za določitev celovitih količnikov dodatka stroškov dobro opravi 1 svojo nalogo, če je obračun pokazal, daje v združbi nastalo vsega skupaj 100 denarnih enot posrednih stroškov stroškovnih nosilcev, za dober dosežek pa se ob enakih načrtovanih in ustvarjenih količinah ocenjuje le do triodstotno odstopanje med načrtovanimi in dejansko nastalimi splošnimi ali posrednimi stroški.

Vrsta poslovnega učinka Število poslovnih učinkov Neposredni materialni stroški po prvinah materjiala in storitev Neposredni stroški plač na stroškovnih mestih Stroški celotne količine Stroški poslovnega učinka
O P Q R 326 457 680
Celov. količ. dodatka 1,20 1,25 1,30 1,15 2,50 2,00 2,25
MAK 20 5 10 8 4 45,5 PLC(MAK)
MEK 30 10 20 10 20
MIK 25 10 8 15
MOK 10 10 10 8 8

 


PLC(MAK) = (1,2 * 5) + (1,15 * 10) + (2,5 * 8) + (2 * 4) = 45,5 / 20 = 2,275 DE
(načrtovani?) splošni stroški = 45,5 − 27 + 108,5 − 60 + 52 − 33 + 59,5 − 36 = 109,5



Hitro nabavo sodobne opreme ali drugih (premičnih) stvari, potrebnih nosilcem gospodarskega delovanja za povečanje učinkovitosti in uspešnosti poslovnega procesa ter s tem za pridobitev dobička, omogoča…

  • leasing pogodba


Pri ugotavljanju poslovnega izida gre za razliko med…

  • prihodki in odhodki


Če želimo v podjetju, ki ima enakomerno proizvodnjo in neenakomerno prodajo, zmanjšati skoke v mesečnih dobičkih, kaže uporabiti način vrednotenja po…

  • polni lastni ceni

(stran 189)



Poslovni izid pri metodi vrednotenja izdelkov po spremenljivih stroških

Ugotovite, kolikšen je poslovni izid v mesecih JANUAR in FEBRUAR, če uporablja podjetje metodo vrednotenja izdelkov po spremenljivih stroških, pri tem pa so stalni stroški v vsakem od obeh mesecev znašali 100 denarnih enot, spremenljivi stroški na enoto 5 denarnih enot, prodajna cena za izdelek pa 8 denarnih enot.


Rešitev
Mesec PROIZVEDENO PRODANO STROŠKI PRIHODKI ODHODKI POSLOVNI IZID
JAN. 50 40 100+50*5=350 40*8=320 100+40*5=300 320-300=20
FEB. 45 50 100+45*5=325 50*8=400 100+50*5=350 400-350=50


Obveznosti, odvisne od obsega doseženega poslovnega izida podjetja, za zadovoljitev splošnih potreb (davke) uvrščamo v…

  • stroške, ki so del vnaprej razporejenega dohodka


Presežek zneska odhodkov, ki temelje na stroških materiala, stroških storitev in stroških amortizacije, nad zneskom odhodkov, ki so del dohodka…

  • daje delno informacijo o sestavi prihodka pri ugotavljanju poslovnega izida


Terjatve in gotovina iz naslova prodanih poslovni učinkov, so lahko del…

  • kratkoročni viri

Prejšnji odgovor "obratna premoženja" ni pravilen, saj to ne obstaja. Obstajajo pa obratna sredstva, ki pa bi bil pravilen odgovor.

Opomba neavtorja: Sredstva so sopomenka za premoženje, tako da je po mojem pravilen odgovor d) obratnega premoženja.

Opomba drugega neavtorja: Glede na to da spadajo terjatve in gotovina med sredstva in ne vire sredstev, bi se tudi jaz bolj strinjal z odgovorom d); prepričan pa nisem.



Denarna sredstva združbe…

  • najdemo tudi med osnovnimi sredstvi združbe

(stran 204)



Finančno poslovanje poleg (v)plačevanja in ohranjanja plačilne sposobnosti (likvidnosti) sestavljata še…


  • financiranje
  • kritje izgub z vidika primanjkljaja premoženja ali sredstev in povračilo preveč izplačanih (vračunanih) plač kot dela osebnih dogodkov

(stran 208)



Obratna sredstva podjetja

Koliko znašajo preostala obratna sredstva podjetja, če razpolagamo s podatki, daje vrednost:

  • obveznosti do dobaviteljev 18 milijonov tolarjev;
  • denarnih sredstev obratnih sredstev 6 milijonov tolarjev;
  • rezervna sredstva 12 milijonov tolarjev;
  • terjatev iz naslova osnovnih sredstev 5 milijonov tolarjev;
  • zalog delovnih predmetov 24 milijonov tolarjev;
  • rezervnega sklada 12 milijonov tolarjev;
  • vseh drugih osnovnih sredstev 40 milijonov tolarjev;
  • poslovnega sklada 67 milijonov tolarjev;
  • drugih virov poslovnih sredstev 62 milijonov tolarjev?

Navedite tudi pojavno obliko, v kateri so lahko ta preostala obratna oziroma gibljiva sredstva.

Rešitev:

VRSTE SREDSTEV

  • denarna sredstva obratnih sredstev = 6 mio SIT
  • terjatev iz naslova osnovnih sredstev = 5 mio SIT
  • zalog delovnih predmetov = 24 mio SIT
  • vseh drugih osnovnih sredstev = 40 mio SIT
  • rezervna sredstva = 12 mio SIT REZERVNA SREDSTVA NE SPADAJO POD VIRE SREDSTEV - POPRAVLJENO

--- skupaj 87 mio SIT


VIRI SREDSTEV

  • obveznosti do dobaviteljev = 18 mio SIT
  • rezervnega sklada = 12 mio SIT;
  • poslovnega sklada = 67 mio SIT
  • drugih virov poslovnih sredstev = 62 mio SIT

--- skupaj 159 mio SIT

Preostala obratna (gibljiva) sredstva = 159 - 87 mio SIT = 72 mio SIT

Obratna sredstva: drobni inventar, zaloge delovnih predmetov, terjatve do kupcev, dajatve iz naslova prodanih PU



Znesek preostalih virov sredstev podjetja

Ugotovite, koliko znaša znesek preostalih virov sredstev podjetja na določen dan, če razpolagate s podatki, da znašajo istega dne zneski opreme 27 denarnih enot, obveznosti do zaposlencev 5 denarnih enot, obveznosti do dobaviteljev 12 denarnih enot, terjatve do kupcev 15 denarnih enot, zaloge delovnih predmetov 11 denarnih enot, kratkoročni krediti 10 denarnih enot, pasivne časovne razmejitve 3 denarne enote, gotovina (na žiro računu in v blagajni) 6 denarnih enot, drobni inventar na zalogi in v uporabi 4 denarne enote ter dolgoročni krediti 7 denarnih enot. Navedite vsaj še en primer vira sredstev, ki ga v tem spisku ni.===


AKTIVA (leva stran, sredstva):

  • znesek opreme = 27
  • terjatve do kupcev = 15
  • zaloge delovnih predmetov = 11
  • gotovina = 6
  • drobni inventar na zalogi in v uporabi = 4

- skupaj 63 denarnih enot

PASIVA (desna stran, viri sredstev):

  • obveznosti do zaposlencev = 5
  • obveznosti do dobaviteljev = 12
  • kratkorocni krediti = 10
  • pasivne casovne razmejitve = 3
  • dolgorocni krediti = 7

- skupaj 37 denarnih enot

ostali viri sredstev = 63 - 37 = 26 denarne enote Primer vira, ki ga v tem spisku ni: poslovni sklad, rezervni sklad, neposlovni (izredni) prihodki, osnovni kapital....



Za knjigovodstvo je zanimiv…

  • že nastali poslovni dogodek, ki je vplival na stanje virov sredstev

(stran 227)



Povečanje izrednih prihodkov…

  • knjižimo na desno stran knjigovodskih računov prihodkov

(stran 226, tabela) (pomoje str. 231)



Na desni strani ustreznega knjigovodskega računa knjižimo začetno stanje…

  • obveznosti do dobaviteljev

//* rezervnih sredstev REZERVNA SREDSTVA NE SPADAJO POD VIRE SREDSTEV, glej spodaj

//oboje je pravilno, vendar naj bi bil možen le en odgovor ?!?

Skopirano iz mail-a, ki mi ga je poslal asistent:

Pozdravljen,

Rezervna sredsta so aktivni konto torej se njihovo povečanje knjiži na debetno stran, rezervni sklad je pa pasivni konto torej se njihovo povečanja knjiži na kredetno stran.

To da je prvi konto del aktive v bilanci (premoženje podjetja) drugi pa pasive (obveznost podjetja) je ključna razlika med njima.

LP




Prejete obresti za dane kredite drugim obravnavamo v podjetju kot…

  • obliko finančnih prihodkov

(stran 178)



Kot "debet" označujemo…

  • levo stran knjigovodskih računov

(stran 228)



Račun donosnosti…

  • je del poročila o poslovanju

(stran 236)



O proizvodnosti (produktivnosti) lahko kvečjemu govorimo pri kazalniku, pri katerem je…

  • v imenovalcu število zaposlencev

(stran 241)



Povečanje odhodkov utegne vplivati…

  • na zmanjšanje gospodarnosti
  • na povečanje izgube v poslovanju

(stran 242 - kazalnik gospodarnosti=prihodki/odhodki - ce se odhodki povecajo, bo gospodarnost padla; možen je še kak drug odgovor vendar nisem prepričan...)



Plačilna sposobnost

Ugotovite, ali bo podjetje plačilno sposobno tistega dne, ko se bodo razpoložljiva finančna sredstva na žiro računu zaradi poravnave naše stare terjatve povečala s 70 milijonov tolarjev na 120 milijonov tolarjev, ko bo podjetje hkrati za gotovino prodalo za 50 milijonov blaga, ko se bodo vse obveznosti povečale od 280 na 340 milijonov tolarjev, zapadle obveznosti pa zmanjšale od 190 na 160 milijonov tolarjev?

kazalnik plačilne sposobnosti (likvidnosti): razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti = 120 mio SIT / 160 mio SIT = 0,75

Odgovor: združba ne bo plačilno sposobna, saj je kazalnik plačilne sposobnosti manjši od 1.

opomba: Zakaj pod razpoložljiva denarna sredstva ne štejemo 50 mio SIT, ki smo jih prejeli z prodajo blaga?



men se zdi da je to narobe

opomba: pravilno je (poglej v knjigi na str. 251, letnik 2005, pa o vse jasno)

Razlika med prihodki in dobičkom…

  • vsi odhodki

(stran 188 - "...dobiček je presežeh vseh prihodkov nad vsemi odhodki...")



Obratna sredstva uvrščamo med…

  • poslovna sredstva

(stran 204 - "...osnovna sredstva in obratna sredstva skupaj lahko poimenujemo tudi poslovna sredstva v ožjem smislu...")



Poslovni izid

Imamo podatke, da so znašali prihodki podjetja MATEM v preteklem poslovnem letu 180 milijonov tolarjev; odhodki, ki temelje na materialnih stroških, 100 milijonov tolarjev; odhodki, ki temelje na stroških amortizacije, 15 milijonov tolarjev; odhodki, ki temelje na stroških vračunanih plač ali osebnih dohodkov na podlagi opravljenega dela, 50 milijonov tolarjev; odhodki, ki temelje na stroških financiranja, 20 milijonov tolarjev, odhodki, ki temelje na stroških drugega vračunanega dohodka, pa 5 milijonov tolarjev. Izračunajte, kolikšen je poslovni izid, s kakšno vrsto pozitivnega ali negativnega poslovnega izida imamo opravka ter koliko znaša dohodek podjetja MATEM.

odhodki = 100 + 15 + 50 + 20 + 5 = 190 mio SIT prihodki = 180 mio SIT izid = prihodki-odhodki = -10 mio SIT

podjetje je poslovalo z 10 mio SIT izgube

Dohodek podjetja: vsi prihodki - odhodki, ki temeljijo na stroških materiala, storitev in amortizacije; dohodek = 180 mio - (100 mio + 15 mio) = 65 mio SIT.

ali

dohodek = prihodek - (odhodek - odhodek, ki temelji na stroških vračunanega dohodka); dohodek = 180 mio - (190 mio - (50 + 20 + 5)) = 65 mio SIT.



Področja, kot so npr. "predelovalne dejavnosti" (vključno z industrijo), se dele dalje na panoge…

  • Proizvodnja hrane, pijač in tobačnih izdelkov
  • Proizvodnja tekstilij; usnjenih oblačil; tekstilnih in krznenih izdelkov
  • Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil

(stran 257 - pa kaj a to je tudi treba znat!?!??!)



Ko gre za prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke, govorimo o…

  • stroških amortizacije

(stran 79)



Ocena uspešnosti poslovanja

Ocenite, ali je podjetje UYAQ glede na kazalnik kosmate finančne ali poslovno-sistemske donosnosti poslovalo uspešno, če imate podatke, daje znašal dohodek UYAQ 250 milijonov tolarjev, vračunani osebni dohodki ali plače 210 milijonov tolarjev, obresti 17 milijonov tolarjev, davki in prispevki, neodvisni od poslovnega izida, 8 milijonov tolarjev in dobiček 15 milijonov tolarjev. Za izboljšanje pogojev oziroma razširitev obsega poslovanja - akumulacijo bo namenjenih 1/3 dobička, povprečni naloženi lastni kapital je znašal 100 milijonov tolarjev, banke pa ponujajo za vloženi kapital, vezan na eno leto, 6,5% obrestno mero. Veste tudi, da so vse vrste dobička iz kateregakoli kapitala obdavčene s 40%.


DOHODEK...............250 mio SIT
OD & PLACE............210 mio SIT
OBRESTI................17 mio SIT
DAVKI & PRISPEVKI.......8 mio SIT
DOBICEK................15 mio SIT
AKUMULACIJA...........1/3 dobicka = 5 mio SIT
POVP.LAST.KAPITAL.....100 mio SIT
OBRESTI LAST.KAP......6,5% = 6,5 mio SIT
OBDAVCITEV DOBICKA....40% = 15 x 0,4 = 6 mio SIT
CISTI DOBICEK.........15-6=9 mio SIT

kosmata donosnost = dobicek / povp.vrednost vlozenega lastnega kapitala = 
= 9 mio SIT / 106,5 mio SIT = 0,0845 = 8,45%

(???? ne vem ce je prav)

 
Pred obdavčitvijo dobička je treba odštet še akumulacijo (1/3 od 15 = 5 mio SIT),
 tako da ostane 10 mio SIT za obdavčitev, kar pomeni da je čisti dobiček 
(10 x 0.4 = 4, 10 - 4) 6 mio SIT. 
Torej je kosmata donosnost 6 mio SIT / 100 mio SIT = 0.06

Oz ne vem. A se dobiček računa preden odštejemo akumulacijo al potem?

Komentar: Kolikor jaz vem je čisti dobiček vedno dobiček, zmanjšan za vrednost davka na dobiček. Pa tudi ne verjamem, da davčno službo zanima, da bi ti rad akumuliral dobiček in ti ga zato ne bo obdavčila. ;) Torej je čisti dobiček 9 mil. Če računamo kosmato donosnost, si jaz pod tem predstavljam brez upoštevanja plačila davkov, enako imam v knjigi zgolj zapisano dobiček/povprečno vrednostjo vloženega lastnega kapitala. Med tem ko je kazalnik čiste donosnosti osnovan na akumulacija, ta pa je osnovana na čistem dobičku. Tako da, razen če lahko kdo potrdi rešitev, je pomoje narobe. Torej 15M/106,5M?


Navedite vsaj 5 načinov za pridobivanje rednih prihodkov

Redne prihodke, ki jim rečemo tudi prihodki iz poslovanja pridobivamo: - s prodajo poslovnih učinkov - iz skupno ustvarjenega prihodka (sodelovanje večih podjetij) - iz proračuna - iz prejetih dotacij, spodbud - iz delovnih sredstev, danih v najem

- posebna oblika: z uporabo faktoriranja

(stran 176 - 178)



Poslovni izid

Ugotovite poslovni izid proizvajalnega podjetja TREWA v dveh različicah: a) ob vrednotenju poslovnih učinkov po polni lastni ceni in b) ob vrednotenju poslovnih učinkov po spremenljivih stroških.

Na razpolago imate naslednje podatke:

  • proizvedeno 200 kosov izdelkov "piot" po sprem. str./kos 200 EUR
  • prodano 170 kosov izdelkov "piot" po prodaj. ceni/kos 300 EUR

Veste tudi, da je v poslovnem razdobju, za katerega ugotavljate poslovni izid, nastalo v podjetju TREWA za 17.000 EUR stalnih stroškov in 5.000 EUR stroškov drugega vračunanega dohodka.

PROIZVEDENO............200 kosov
PRODANO................170 kosov
CENA/KOS...............300 EUR
STALNI STROSKI.........17.000 EUR
SPREMENLJIVI STROSKI...200 x 200EUR = 40.000 EUR
OSTALI STROSKI.........5.000 EUR
SKUPAJ STROSKI.........17.000+40.000+5.000 = 62.000 EUR
PRIHODKI...............170 x 300 EUR = 51.000 EUR

PLC (piot).............62.000 / 200 = 310 EUR
ODHODKI (po PLC).......310 EUR x 170 = 52.700 EUR

ODHODKI (po spr.str.)..17.000+5.000+(170 x spr.stroski) = 56.000

IZID = PRIHODKI - ODHODKI
po PLC: 51.000 - 52.700 = -1.700 EUR
po spr.str.: 51.000 - 56.000 = -5.000 EUR



Točka pokritja

Izračunajte, koliko morata znašati znesek prihodkov in količina poslovnih učinkov v točki pokritja, če imamo predvidenih za 600 denarnih enot stalnih stroškov, če znaša prodajna cena enote edine vrste poslovnega učinka 10 denarnih enot, spremenljivi stroški na enoto poslovnega učinka 7,5 denarne enote, v poslovanju pa želimo doseči dobiček 400 denarnih enot.


STALNI STROSKI ............ 600
PRODAJNA CENA.............. 10 / kos
SPREMENLJIVI STROSKI....... 7,5 / kos
DOBICEK.................... 400 d.e.


dobicek = prihodek - odhodek
odhodek = prihodek - dobicek
prihodek = 10*st.izdelkov

sistem:
prihodek - 400 = 600 + st.izdelkov * (7,5)
10*st.izdelkov - 400 = 600 + 7,5*st.izdelkov

10*st.izdelkov = 1000 + 7,5*st.izdelkov
2,5*st.izdelkov = 1000
st.izdelkov = 1000/2,5 = 400
prihodek = 10 * 400 = 4000 denarnih enot

opomba: če prav razumem v točki pokritja/prag pokritja podjetje nima ne dobicka ne izgube, zato se mi zdi podatek o dobičku zavajujoč in se ga v nalogi ne uposteva.

Nalogo se resil po formulu Q = (F + D)/(pc-v), zaradi zahteve naloge po pragu pokritja sem izpustil D (dobicek) in prisel do formule Q = F/(pc-v)
Q = kolicina poslovnega ucinka
pc= prodajna cena kolicinske enote pos. ucinka
v = sprem. stroski kolicinske enote pod. ucinka
F = stalni stroski

resitev: Q = 600 / (10 - 7,5 ) = 600/2,5 = 240 kosov PU
prihodke dobimo tako da št. PU pomnozimo z pc torej : P = 240 * 10 = 2400 DE



Zaloge reprodukcijskega materiala in nekaterih vrst drobnega inventarja uvrščamo skupaj v…

  • obratna sredstva

(stran 214 - 2007)



Stroškovni nosilec je lahko osnova za …

  • izračun funkcijske amortizacije
  • učinkovno ali stvarno opredeljeno stroškovno mesto

Ob spreminjanju vrednosti delovnih sredstev in surovin oziroma reprodukcijskega materiala nazaj v denarna sredstva govorimo o

  • dezinvestiranju ali raznaložbenju

(stran 92)



Koliko bodo v bilanci stanja poslovnih sredstev in njihovih virov znašala druga sredstva podjetja, npr. nematerialne naložbe, če so znane vse druge postavke bilance, ki znašajo:

  • terjatve do kupcev 15 mio SIT
  • obveznosti do dobaviteljev 30 mio SIT
  • drobni inventar v zalogi in uporabi 4 mio SIT
  • zaloge materiala in drugih delovnih predmetov 17 mio SIT
  • vsi dobljeni krediti 22 mio SIT
  • obveznosti do lastnih zaposlencev 2 mio SIT
  • razpolozljiva denarna sredstva 1 mio SIT
  • kapital v skladih 40 mio SIT
  • zgradbe in oprema 48 mio SIT


rešitev:

SREDSTVA (leva stran, aktiva)

  • terjatve do kupcev 15 mio SIT
  • drobni inventar v zalogi in uporabi 4 mio SIT
  • zaloge materiala in drugih delovnih predmetov 17 mio SIT
  • razpolozljiva denarna sredstva 1 mio SIT
  • zgradbe in oprema 48 mio SIT

skupaj: 15+4+17+1+48=85 mio SIT


VIRI SREDSTEV (desna stran, pasiva)

  • obveznosti do dobaviteljev 30 mio SIT
  • vsi dobljeni krediti 22 mio SIT
  • obveznosti do lastnih zaposlencev 2 mio SIT
  • kapital v skladih 40 mio SIT

skupaj: 30+22+2+40=94 mio SIT

razlika = 9 mio SIT




Izračunajte enega od znanih kazalnikov gospodarnosti, manj znani kazalnik donosnosti prihodkov in kazalnik placilne sposobnosti, ce razpolagate s temi podatki o kategorijah ekonomike poslovanja v opazovani zdruzbi:

  • stevilo zaposlencev, izracunano iz ur: 400
  • tekoce obveznosti do dobaviteljev: 50 mio SIT
  • terjatve do kupcev: 60 mio SIT
  • vse zapadle obveznosti: 12 mio SIT
  • stroski, povezani s prihodki: 105 mio SIT
  • povprecno uporabljena obratna sredstva: 200 mio SIT
  • zapadle obveznosti do dobaviteljev: 8 mio SIT
  • prihodki: 120 mio SIT
  • razpolozljiva denarna sredstva: 10 mio SIT
  • dohodek: 30 mio SIT



gospodarnosti = prihodki / odhodki = 120 / 30 = 4

dobicek = 120 - 105 = 15 mio SIT (????)
donosnost prihodkov = dobicek / prihodki = 15 / 120 = 0,125

placilna sposobnost = razp.den.sredstva / zapadle obveznosti = 10 / 8 = 1,25
(EDIT by SaleXIII.: mislim da je likvidnost izracunana napacno, ce pogledamo primer izracuna
na str. 249(v rumeni knjigi) ->razp. den. sr. / '''vse''' zapadle obveznosti = 10 / 12 = 0,83 

EDIT BY KLEMEN: gospodarnosti = prihodki / odhodki = 120 / 30 = 4 ODHODKI so lahko tudi drugače poimenovani kot STROŠKI,POVEZANI S PRIHODKI!

torej maš gospodarnosti = prihodki / stroski, povezani s prihodki= 120 / 105 = 1,142857143 :)

  • stroski, povezani s prihodki: 105 mio SIT


Napišite na katero stran knjigovodskega računa "Finančne naložbe v delnice podjetja B" bomo v podjetju A knjižili prodajo delnic podjetja B v znesku 10 milijonov tolarjev! Utemeljite odgovor!

odgovor:

financne nalozbe v delnice podjetja B
-------------------------------------
                 |
                 | prodaja delnic 10 mio SIT
                 |

Knjižimo na desno stran, saj gre za poslovne (redne) prihodke od prodaje trgovskega blaga in storitev.


Bilanca stanja na dan

(zneski v tisočih denarnih enot države)

AKTIVA PASIVA
Oprema = 1000 Poslovni sklad/lastni kapital = 4300
Druga osnovna sredstva = 4460 Drugi skladi/trajni viri = 300
Denar na žiro računu = 540 Krediti oz. posojila = 2400
Terjatve do kupčev = 500 Obveznosti do dobaviteljev = 600
Zaloge materiala = 1500 Obveznosti do zaposlejenih = 400
Skupaj = 8000 Skupaj = 8000

(knjiga stran 278?)

Takemu stanju v bilanci so sledili naslednji 4 poslovni dogodki:

  1. Podjetje je za proizvodnjo 600 izdelkov QW, ki jih vrednoti po spremenljivih stroških, porabilo za 320 denarnih enot materiala ter za 100 denarnih enot vračunanih plač ali osebnih dohodkov iz opravljenega dela, tako da so bili spremenljivi stroški na enoto izdelka 0,7 denarne enote.
  2. V podjetju so ugotovili, da so nastali stalni stroški obdobja, v katerem je bilo proizvedeno vsega 600 izdelkov QW, 200 denarnih enot, od tega stroški amortizacije opreme 50 denarnih enot, stroški amortizacije drugih osnovnih sredstev 50 denarnih enot, še neplačane storitve dobaviteljev 60 denarnih enot in posredni osebni dohodki 40 denarnih enot.
  3. Podjetje je prodalo za 500 enot svojih izdelkov po prodajni ceni na enoto 1,2 denarne enote; zaloge izdelkov se vodijo po spremenljivih stroških.
  4. Podjetje je z žiro računa nakazalo dobaviteljem materialov in storitev 300 denarnih enot ter lzplačalo zaposlencem 140 denarnih enot.
    1. a) Izvedite knjiženja začetnega stanja ter navedenih 4 poslovnih dogodkov po prikazanih knjigovodskih računih:



Kaj dobimo, če od prodajne cene odštejemo spremenljive stroške?

  • stalne stroške in dobiček


Osem vrst storitev?

  • storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnih procesov
  • storitve, ki neposredno oblikujejo znanje v poslovnih procesih
  • storitve, ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin pri izvajanju poslovnih procesov
  • storitve, ki omogočajo navzočnost sredstev

dodatek ne-avtorja


  • Dolgoročne
  • Kratkoročne
  • Lastne
  • Kupljene

Kam pišemo izgube v bilanci stanj in zakaj?

  • pojavlja se na aktivni strani
  • odhodki so večji od prihodkov in viri sredstev večji od sredstev

Kazalnik za gospodarnost





Spodaj so rešitve za možna vprašanja ustnega izpita v 16. poglavju knjige. Tu naj ostanejo začasno, dokler vprašanja ne bodo prepisana v bolj uporabno in priročno obliko zgoraj na tole stran.

01) b                30) b    (str 147)  63) d    (str 241)
02) d                31) d    (str 143)  64) ???
03) d,e              32) a,d? (str 146)  66) e    (str 188)
04) e     (str 6)    33) c    (str 162)  67) d    (str 204)
05) d                34) ???             70) e    (str 79)
06) c,d?             35) a    (str 146)  75) d    (str 204)   
07) d     (str 14)   36) d    (str 147)  76) ??? 
08) b     (str 14)   37) a,b?            77) ??? 
09) a?               39) e    (str 106)
10) d     (str 30)   40) ???
11) c     (str 31)   46) c?   (str 177)
12) e     (str 47)   47) d    (str 174)
13) d?    (str 48)   48) a    (str 189)
14) c,d?             50) c?   (str 188)
16) a,c,e?(str 78)   51) ???
20) e     (str 89)   52) d    (str 203)
21) b     (str 93)   53) e    (str 203)
22) a,d?  (str 97)   54) b,c? (str 208)
23) b     (str 103)  57) d    (str 227)
24) c,d   (str 106)  58) d??  (str 228)
25) b     (str 108)  59) a(e)?(str 224)
26) b     (str 108)  60) c?   (str 227)
27) a     (str 83 )  61) d    (str 228)
28) e     (str 143)  62) d    (str 236)
Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
navigacija

Tiskanje/izvoz
orodja