UL/FRI/UNI-RI/PVIS1/FAQ-ustni

Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja

Skoči na: navigacija, iskanje

Dokaj prost pogovor (20 - 30 min) na temo vseh treh knjig - mogoce nekaj vec poudarka na UML. Vprašanja so razparcelirana glede na knjigo EMRIS-a, na katero se nanašajo.

Vsebina

1 Uvod v EMRIS
2 Strateško planiranje
3 Strukturni razvoj
4 Objektni razvoj

Uvod v EMRIS

Portfelijska matrika

Z McFarlanovo portfeljsko matriko ocenjujemo strateški pomen informacijskega sistema.

Po stopnji in vrsti investiranja razdelimo IS na 4 kategorije:

Strateški sistemi – očitno kritični za poslovanje.
Sistemi z visokim potencialom - visok potencial, da postanejo strateški, visoko tveganje, da ne uspejo.
Ključni operativni sistemi – kritični za poslovanje, pomen se bo postopno zmanjševal.
Podporni sistemi – niso kriticni, vendar še potrebni, nizek potencial.

S tem določimo, ali je prispevek IS, ki ga prinese k poslovanju sorazmeren stroškom, ki jih prinese za seboj. To naj bi bila ocena, s katero pridemo do zaključka, v katere sisteme bi se bolj splačalo investirati in katere opustiti.

Potek delovnih procesov na nivoju elementarnih funkcij funkcionalne dekompozicije

Organizacijski sistem s funkcionalnega vidika deli na funkcionalna podrocja, ta pa naprej na funkcije. Na najnižjem nivoju delitve so funkcije sestavljene iz elementarnih funkcij, preko katerih potekajo delovni procesi. Potek delovnega procesa lahko spremljamo z različnih nivojev:

na nivoju elementarnih funkcij funkcionalne dekompozicije (nariši sliko 3.41 EMRIS zvezek 2, str. 140)
na nivoju aktivnosti funkcionalne dekompozicije (nariši sliko 3.42 EMRIS zvezek 2, str. 141)
na nivoju funkcij funkcionalne dekompozicije (nariši sliko 3.43 EMRIS zvezek 2, str. 142)

Metamodel strateškega planiranja

Prikazuje povezave med izdelki strateškega plana in obravnavanimi elementi strateškega planiranja. Pomembnejši izdelki strateškega plana so: analiza strateških elementov (Poslanstvo, Vizija, Cilji, Problemi, Usmeritve, Kritični Dejavniki Uspeha), pregledni model, analiza obstoječega stanja IS, vpliv IT, načrt IT in plan razvoja IS. Pomembnejši elementi obravnave v okviru izdelave strateškega plana so organizacijski sistem, informacijski sistem, funkcija, delovni proces, entiteta, medorganizacijski proces, poslovno pravilo, projekt ter informacijska tehnologija. Strateški elementi se nanašajo na organizacijski sistem ali na informacijski sistem.

Glavni koncepti, ki jih obravnava in pregledno opisuje pregledni model, so: organizacijska enota, funkcija, delovni proces, entiteta, poslovno pravilo, vmesnik, zunanji OS in zunanji IS.
Funkcija organizacijskega sistema pripada enemu funkcionalnemu področju in sestoji iz več elementarnih funkcij, preko katerih tečejo delovni procesi. Funkcijo opravlja ena ali več odgovornih oseb.
Organizacijski sistem se povezuje z zunanjimi organizacijskimi sistemi (s poslovnimi partnerji) preko medorganizacijskih procesov, ki za povezovanje uporabljajo povezovalno tehnologijo in informacijske vire. Preko medorganizacijskih procesov je omogočeno elektronsko poslovanje med organizacijskimi sistemi.
Poslovna pravila upravljajo/nadzirajo izvajanje delovnih procesov v organizacijskem sistemu in izvajanje medorganizacijskih procesov ter opredeljujejo pogoje, ki morajo biti v danem trenutku izpolnjeni, da se izvede določena akcija.
Analiza obstoječega stanja IS, kot že ime pove, opisuje obstoječi IS, v okviru katerega podrobneje opisuje informacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IT) in organiziranost informatike.
Na izdelavo načrta IT vplivajo predhodno določeni cilji in kritični dejavniki uspeha (v nadaljevanju KDU). Načrt IT opredeljuje ali določa IT, organiziranost informatike in načrt kadrov ter je osnova za izdelavo plana razvoja IS.
Plan razvoja IS določa prioriteto izdelave aplikacij in operativni plan projektov izdelave aplikacij. Iz plana razvoja navadno izhaja več projektov izdelave aplikacij, pri katerih sodelujejo zunanji in notranji izvajalci.

Metamodel strukturnega razvoja

Opisuje povezave med izdelki strukturnega razvoja IS in obravnavanimi elementi pri tem razvojnem pristopu.
Pomembnejši izdelki strukturnega razvoja so nova aplikacija, programski modul, podatkovna baza, specifikacija, API za povezavo z zunanjimi IS, uporabniška dokumentacija in strategija prehajanja. Pomembnejši obravnavani elementi so zunanji IS, produkcijsko okolje, testno okolje, standard razvoja, CASE orodje, izpis - poročilo, meni, uporabnik ter uporabniški vmesnik. Razlaga najpomembnejših gradnikov in razmerij med njimi:

Pri razvoju aplikacije sodelujejo notranji in zunanji izvajalci. V primeru prenovitve se za prehod iz stare na novo aplikacijo pa se uporablja strategija prehajanja na novo aplikacijo.
Obravnavani IS se povezuje z enim ali več zunanjih IS in za implementacijo povezovanja uporablja API.
Nova aplikacija je razvita s pomočjo enega ali več orodij CASE in enega ali več drugih orodij.
Za novo aplikacijo imamo testno okolje, uvajalno okolje in produkcijsko okolje.
Novo aplikacijo vpeljemo v uporabo na podlagi potrditvenega testa.

Metamodel objektnega razvoja

Metamodel objektnega razvoja IS, ki predstavlja povezave med obravnavanimi elementi in izdelki pri tem razvojnem pristopu.
Pomembnejši koncepti (elementi in izdelki) objektnega razvoja so objektna tehnologija, objekt, razred objektov, proces razvoja, procesni model, metoda, aktivnost, projekt (izdelek), aplikacija (izdelek) in uporabnik.

Metamodel si tako bralec lahko razlaga na naslednji način:

Glavni koncept objektne tehnologije je razred objektov, ki združuje enega ali več objektov. V okviru razreda objektov so določena dedna pravila in podrazredi.
Vsak objekt ima lahko več stanj in lastnost.
Objektni proces razvoja, kot že ime pove, uporablja objektno tehnologijo, kakor jo uporablja tudi procesni model. Procesni model v bistvu določa proces razvoja, ki je sestavljen iz posameznih faz.
Procesni model je skupek pravil, strategij, aktivnosti, metod, opravil in korakov, katerih namen je doseči poslovne cilje.
Aktivnosti so določene s procesnim modelom in so skupki opravil, ki jih izvedemo z namenom doseči določen cilj.
Strategija izdelave programske opreme opisuje in narekuje širši pogled na izvajanje aktivnosti v procesu.
Metoda je poseben način izvajanja aktivnosti (npr. strukturna analiza je metoda za izvajanje analize).
Opravilo je poseben način uporabe metode v sklopu dane aktivnosti.
Objektni proces razvoja, ki ga določa procesni model, mora biti voden projektno v okviru projekta izdelave aplikacije. Rezultat projekta izdelave aplikacije je delujoča aplikacija, ki je namenjena končnim uporabnikom.

Strateško planiranje

Vloge v strateskem planiranju

EMRIS 2, Stran str. 62-63

Izdelki po aktivnostih strateškega planiranja

Aktivnosti po vseh fazah stateskega planiranja

Določitev prioritete projektov

To delamo v fazi Plan razvoja IS. Določitev prioritet projektom je odločitveni proces. Pri odločanju si lahko pomagamo s sledečimi modeli:

Določitev prioritet po pomembnosti usmeritev (usmeritve iz analize strateških elementov se ovrednoti in uredi po pomembnosti, nato se za vsak projekt oceni njegov vpliv na to usmeritev)
Določitev prioritet s kriteriji vpliva na poslovanje (za vsak projekt se oceni njegov vpliv na predhodno določene in ovrednotene kriterije, ki vplivajo na poslovanje)
Določitev prioritet z večparametrskim odločanjem (odločitveno drevo v DEXi)

Večparametrsko odločanje je sestavljeno iz naslednjih korakov: 1.Identifikacija problema 2.Identifikacija kriterijec (zaporedje izvedbe, tveganje, obstoječe stanje, poslovni vidik, organizacijski vidik) 3.Izdelava drevesa kriterijev 4.Določitev merskih lestvic 5.Definicija odločitvenih pravil 6.Opis variant 7.Analiza variant

Skupine parametrov, ki jih uporabimo so pa (v grobem):

Zaporedje izvedbe
Tveganje
Obstoječe stanje
Poslovni vidik
Organizacijski vidik

Analiza obstoječega stanja IS in operativni plan v okviru strateškega planiranja

V bistvu se gre, da ko določimo načrt IT in cilje za:

strojno opremo
TK opremo
prog. opremo
dostopnost informacij
kadre

da te cilje časovno razporedimo v konkreten operativni plan, po katerem bomo prenovili IS. V tej fazi moramo že imeti razčiščene in določene prioritete razvoja.

Z operativnim planom lahko po potrebi dopolnimo načrt in plan razvoja IT, saj se med konkretnim planiranjem morda pojavijo kakšne ovire, ki jih v prejšnjih fazah nismo predvideli.

eEPC diagrami pri strateškem planiranju! Opiši celotno strateško planiranje z eEPC diagrami!

Kaj počnemo v fazi določanja vpliva IT?

Identificirati moramo vpliv faktorjev iz prejšnjega vprašanja in glede na to tega pripraviti podlago za določanje prioritet projektov. (V grobem.. --TadejTadej 22:15, 7. oktober 2008 (BST))

Ali so KDU vsebinsko povezani z ostalimi strateškimi elementi (poslanstvo, vizija, cilj, problem, usmeritev, kritični dejavnik uspeha)?

Opiši aktivnost izdelave preglednega modela (opredelitev poslovnih zahtev).

Strukturni razvoj

Vloge v strukturnem razvoju

vodja oddelka
vodja testiranja
vodja projekta
vodja projektnega sveta
vodja razvojne skupine
skrbnik šifrantov in aplikacij
skrbnik podatkovne baze
skrbnik podatkov
skrbnik repozitorija
skrbnik omrežja
skrbnik aplikacije
izvajalec testiranja
izvajalec obdelav
analitik
koordinator naročnika
sistemski integrator
razvijalec - programer
nadzornik kakovosti
razvijalec - načrtovalec
svetovalec
dokumentarist
uporabnik
uvajalec
interni presojevalec

Izdelki po fazah strukturnega razvoja

Aktivnosti po vseh fazah strukturnega razvoja

Diagramske tehnike strukturnega razvoja

Procesni, funkcionalni in podatkovni model

Testiranje po vseh fazah strukturnega razvoja

Izvedba testiranja modulov in integracije modulov
Izdelava plana testiranja aplikacije
Priprava testnega okolja
Izvedba testiranja aplikacije
Izdelava plana testiranja aplikacij
Izvedba testiranja aplikacij

Strukturni razvoj: faza vpeljave - katere aktivnosti, kaj delamo, predvsem prevedba podatkov, čiščenje podatkov

Naštej aktivnosti in opravila pri fazi načrtovanja

Podvprašanja: razlika med fizično in logično arhitekturo, razlika med logičnim in konceptualnim modelom.

Objektni razvoj

Vloge v objektnem razvoju

Uporabnik, strokovnjak problemskega področja
Snovalec primerov uporabe
Arhitekt
Načrtovalec uporabniškega vmesnika
Načrtovalec primerov uporabe
Inženir komponent
Projektni vodja
Sistemski integrator
Načrtovalec
Programer
Inženir testiranja
Tester
Pregledovalec
Analitik

Izdelki po fazah objektnega razvoja

ZAČETNA FAZA
- VHODN: Izdelki strateškega planiranja
- IZHOD: Model primerov uporabe, Model analize, Nefunkcionalne zahteve, Neformalni opis arhitekture, Ocenitev tveganja, Projektni plan, Pojmovnik
FAZA ZBIRANJA INFORMACIJ
- VHOD: Model priperov uporabe, Model analie, Nefunkcionalne zahteve, Neformalni opis kandidatne arhitekture, Pojmovnik
- IZHOD: Model zahtev, Model analize, Arhitektura sistema, Model načrtovanja, Model testiranja, Ocenitev tveganja, Uporabniški priročnik, Projektni plan, Pojmovnik
FAZA KONSTRUKCIJE
- VHOD: Model zahtev, Model analize, Arhitektura sistema, Model načrtovanja, Model implementacije, Model testiranja
- IZHOD: Model zahtev, Model analize, Arhitektura sistema, Model načrtovanja, Model implementacije, Model testiranja, Uporabniški priročnik, Projektni plan, Pojmovnik
FAZA PREVZEMA
- VHOD: Model zahtev, Model analize, Arhitektura sistema, Model načrtovanja, Model implementacije, Model testiranja
- IZHOD: Arhitektura sistema, Model načrtovaja, Model implementacije, Model testiranja, Uporabniška dokumentacija, Tehnična dokumentacija

Aktivnosti po vseh fazah objektnega razvoja

ZAČETNA FAZA

Zajemanje zahtev, Analiza, Arhitekturno načrtovanje, Načrtovanje objektov, Implementacija

FAZA ZBIRANJA INFORMACIJ

Zajemanje zahtev, Analiza, Arhitekturno načrtovanje, Načrtovanje objektov, Implementacija, Testiranje

FAZA KONSTRUKCIJE

Zajemanje zahtev, Analiza, Arhitekturno načrtovanje, Načrtovanje objektov, Implementacija, Testiranje

FAZA PREVZEMA

Analiza, Arhitekturno načrtovanje, Načrtovanje objektov, Implementacija, Testiranje

Koncepti in ostalo objektnega razvoja IS

Verjetno vse, kar spada pod metamodel objektnega razvoja.

Če se pa gre za koncepte objektne tehnologije:

objekti

Podatki definirajo stanje objekta, medtem, ko operacije predstavljajo transformacije nad objektom (metode). Vsak objekt je enolično določen s svojo identiteto.

ograjevanje

To je tehnika ločevanja definicij od podrobnosti implementacije.

razredi

Je opis objekta. Vsak objekt je predstavnik nekega razdreda. Razred katerega primerki so razredi je metarazred.

dedovanje

Podrazredi podedujejo operacije in atribute nadrazreda, definirajo pa lahko tudi svoje lastne ali pa obstoječe preoblikujejo (override). Delegiranje je podobno, le da vzpostavlja povezave med konkretnimi primerki, torej objekti.

prenos sporočil

Objekti komunicirajo preko pošiljanja sporočil. Sporočilo vsebuje ime objekta, ki mu je namenjeno in morebitne parametre. Osnovni namen je torej proženje operacij nad ciljnim objektom.

polimorfizem (različni razredi objektov se lahko na isto sporočilo odzivajo različno)
- vključeni polimorfizem (eno samo ime predstavlja objekte različnih razredov, ki so povezani z nekim skupnim razredom = dedovanje)
- operacijski polimorfizem
- parametrski polimorfizem

Primerjava konceptov objektnega in strukturnega razvoja

Objekt - Entiteta Iterativno, inkrementalno - slapovno, zaporedno Zgodnje odpravljanje tveganj - pozno odpravljanje tveganj

Morda zraven pomagajo tudi tiste preglednice po fazah in aktivnostih..

Podvprašanje: To kar je v objektnem razvoju objekt - kaj je ekvivalent temu pojmu v strukturnem razvoju?

Entiteta. Razlika je v tem, da lahko z objekti izrazimo več (glej ustrezen odgovor spodaj).

UML diagramske tehnike

Diagrami primerov uporabe (Predstavljajo komunikacijo med akterji in računalniškim sistemom)
Razredni diagrami (Prikazujejo statično strukturo sistema v obliki razredov in relacij med njimi. Diagrami objektov prikazujejo primerke, ki so skladni z razrednimi diagrami.)
Diagrami stanj (So tehnika za opisovanje dinamičnega obnašanja sistema. Prikazujejo zaporedje stanj skozi katere gre določen objekt in dogodke, ki prožijo prehode med stanji.)
Diagrami aktivnosti (Opisujejo dinamično obnašanje sistema z vidika aktivnosti.)
Diagrami sodelovanja (Prikazujejo interakcije med objekti in njihove medsebojne povezave.)
Diagrami zaporedja (Prikazujejo časovno sodelovanje objektov v interakciji, ne prikazujejo pa asociacij med objekti.)
Diagrami implementacije: (Prikazujejo fizične zveze med programskimi in strojnimi komponentami sistema.)
- Diagrami komponent
- Arhitekturni diagrami

Glej tudi:

eEPC (projektno vodenje)

(Čudno vprašanje. Povezava s projektnim vodenjem ni najbolj samoumevna... če je bil kdo kaj podobnega vprašan, naj malo obrazloži kaj je pod tem kaj ekstra mišljeno. --84.52.130.198 19:30, 15. september 2008 (BST))

eEPC diagramska tehnika

Tehnika za modeliranje delovnih procesov. Koncepti:

Dogodek - šestkotnik
Aktivnost (ali elem. funkcija) - zaobljeni štirikotnik
Kontrolni tok - puščica
Vloga - elipsa, povezana na aktivnost z navadno črto
Informacijski objekt - kvadrat, povezan na aktivnost z navadno črto
Razvejtive (and, or, xor)

Arhitekturno načrtovanje - katere diagramske tehnike uporabljamo

Diagrame komponent in arhitekturne diagrame.

Razlika med komponentnim in arhitekturnim diagramom?

Komponenta - del programske kode, ima vmesnik, se povezuje z ostalimi komponentami preko odvisnosti
Arhitekturni diagram prikazuje fizično postavitev komponent, izvajalnih elementov, objektov in procesov v sistemu

Arhitekturni diagram, kako oznacimo komponento, simbol vozlisca, primer

Vozlišče: 3D škatla
Komponenta: enako kot pri komponentnem diag.

Vmes je relacija "uporablja", označena z navadno črto.

Vmesniki pri razrednih diagramih, kako jih oznacimo

S stereotipom <<interface>>, ali pa v okrajšani obliki s krogom, podobno kot pri komponentnih diagramih.

Vrste razredov

Nadzorni, mejni (<<control>>, <<boundary>>) Tudi parametrski in podporni.

Ali so KDU vsebinsko povezani z ostalimi strateskimi elementi?

Ne. Glej definicijo.

Kateri po vsebinski plati omogoca vec, razredni ali entitetni diagram?

Razredni, zaradi dodatnih elementov, ki jih ta diagramska tehnika nudi:

vmesniki
nadzorni razredi
mejni razredi

Objektni razvoj, opravila po aktivnostih

Iterativni pristop k razvoju

Pristop, ki se uporablja v objektnem razvoju. Predpisuje, da se proces razvoja dogaja v iteracijah, kjer po koncu vsake iteracije ovrednotimo svoje delo in načrtujemo naslednjo. Zato je zahtevnejši za vodje projekta, saj je težje vnaprej določiti število iteracij. Bistvo je, da sistem nadzorovano dopolnjujemo in izboljšujemo:

stvari naredimo narobe preden jih naredimo pravilno
stvari naredimo slabo preden jih naredimo dobro

Kaj so objekti?

Objekt je združba podatkov, ki definirajo njegovo stanje, ter funkcionalne logike, implementirane preko metod. Vsak objekt ima tudi svoj identifikator.

Kaj so razredi?

Skupen opis za več podobnih objektov. Vsak objekt je predstavnik nekega razreda. Razred definira operacije in podatkovne tipe.

Kako med sabo komunicirajo objekti?

S pošiljanjem sporočil.

Diagram stanj

Diagram, ki obravnava življenjsko dobo nekega objekta. Koncepti:

Stanje
- Začetno in končno stanje
Dogodek
Prehod

Paketni diagrami, kako so povezani?

Z odvisnostmi.

Metode zajema zahtev v okviru objektnega razvoja

a.k.a. diagramske tehnike OR

Odgovor: Razredni diagram, diagram zaporedja, diagrami sodelovanja. VSE TO JE OBVEZNO TUDI NARISATI in sicer uporabljajte SVOJE primere in ne primere iz EMRISA.

Ce gre za zajem zahtev, so sigurno tudi (predvsem) diagrami primerov uporabe.

Podvprasanje: Katere vrste asociacij poznamo?

Tudi v variacijah:

Razlika med agregacijo in kompozicijo?

Odgovor:

Agregacija,
Kompozicija (Tu moras tudi narisati simbol, primer). Za kompozicijo uporabi primer mize in noge. Zakaj: zato ker če zlomis nogo mizi se ta porusi enako je z razredi.
Generalizacija (simbol, primer).

Pri generalizaciji pazite kako risete simbol ! Jaz sem slučajno narisal črto čez trikotnik črto pa mi je stel odgovor kot napačen in sem mu moral razlagati da sem narisal trikotnik in ne pusčico!

Ali obstaja navigacija pri asociacijah?

Odgovor: Navigacija pomeni smer asociacije (puščice)

Aktivnosti objektnega razvoja?