UL/FRI/UNI-RI/GTP/Izpiti/2007-01-24
Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja
|
Izpit z dne 24.01.2007
Čas pisanja: 70 minut.
|
1. FEVH/WOSH
2. stežnik/odjemalec, enaka kot 2003-21-01
Rešitev
Grafični strežnik je delovna postaja alfa, odjemalec pa delovna postaja beta.
Strežnik nadzoruje prikazovalnik:
- je eden
- nadzoruje dostop do prikazovalnika za odjemalce (prikazovalnik predstavlja zaslon, miško in tipkovnico)
- pošilja sporočila po mreži
- sledi zahtevam odjemalcev in ažurira okna
- dvodimenzionalno risanje
- omogoča distribuirano procesiranje
- multiprocesiranje
- sprejema vhodne dogodke in jih posreduje odjemalcem
Odjemalci imajo dostop do prikazovalnika:
- lahko jih je več
- tečejo simultano (večokenski sistem)
- uporabljajo mrežni protokol preko programskega vmesnika Xlib
- med seboj komunicirajo preko strežnika
- vsak posreduje zahtevo strežniku za kreiranje vsaj enega okna, ki je naslednik osnovnega okna
X okenski sistem je neodvisen od OS. Odjemalec in strežnik sta lahko na različnih strojih.
3. razloži postopke za določanje robov (find edges)
Ne pozabit pri rešitvi: Poleg klasičnih načinov (maske I. reda, II. reda, itd.), ki so več ali manj opisani v predlogi za predavanja je potrebno za odkrivanje robov narediti še naslednje, kar ni opisano v predlogi ampak prof. pove na predavanjih. Po končani obdelavi vrednosti pixlov nihajo nekje med +128 (ali +255, nisem prepričan, mislim, da je prva) pa do -127 (ali -255, spet nisem prepričan). Sedaj je potrebno poiskati regije večje oz. manjše intenzivnosti spreminjanja intenzitete (kjer je večja intenzivnost spr. so robovi, kjer je manjša jih ni) in sliko binarizirati. Se pravi, kjer imamo veliko inteniteto spreminjanja, dobijo pix. z maximalnimi vrednostmi (+128 ali +255) max. možno vrednost (255), vsi ostali pix. (<+128 oz. +255) pa min. možno vrednost (0). Kjer so področja manjše intenzivnosti spreminjanja intenzitete ni robov, in imajo vsi pix. min. vrednost (0).
Opozorilo: To razlago sem dobil na ogledu pisnega izpita in je napisana po spominu, tako, da vam svetujem preverjanje njene veljavnosti pred uporabo. Še posebej je za pogledat isti del, katere vrednosti pix. je potrebno zamenjati z 255 oz. ktere je potrebno zamenjati z 0. Mogoče je namreč, da je potrebno določiti neko območje vrednosti, ki se zamenjajo z 0 oz. 255.
4. katere postopke za odstranjevanje zakritih površin poznaš
Rešitev
Z-buffer, metanje zarka, algoritem s pomnilnikom silhuet
5. sevalna/rekurzivno metanje žarkov
Rešitev
| X | MRSŽ | SM |
| namen | senčenje | prerazporeditev količine svetlobe po objektih (krpah) |
| tip svetil | točkovna | ploskovna |
| perspektivna projekcija | vključena | definirati jo moramo sami |
| pogled | določen | ni določen |
| zakrite površine | odstranjuje | ne odstranjuje |
| delo z zrcali | zna | ne zna |
| delo s prosojnimi materiali | zna | ne zna |
| senčni žarek | se ne lomi | ? |
| modeliranje ambientne in difuzne svetlobe | slabo | dobro (prednost pred MRSŽ) |
| časovna zahtevnost | zahtevna | zahtevna |
| znan mora biti | model objektov | poligon |
Metoda sledenja žarka uporablja konstantni člen za ambientno svetlobo. Sevalna metoda vpeljuje bolj točen model prispevka ambientnte in difuzne svetlobe z upoštevanjem medobjektnih odbojev.