UL/FE/UNI-ELT/DS
Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja
| Abecedni seznam zapiskov
Predava: Vaje vodi: Povezave:
Izpitni red: Pisni del izpita lahko opraviš s kolokviji. Ostalo: Ostalo .. kako poteka ocenjevanje, pisni/ustni, ... Ključne besede: kratica predmeta, itd. |
Vsebina |
Snov
Splošna kombinacijska vezja
Izbiralniki
- Realizacija logičnih funkcij z izbiralniki
- Realizacija večjih izbiralnikov z manjšimi
- Izbiralnik v VHDL-u
- Alternative izbiralnikom
- Tristanjski vmesnik
Razdeljevalniki
- Realizacija logičnih funkcij z razdeljevalniki
- Realizacija večjih dekodirnikov iz manjših
- Dekodirnik v VHDL-u
Prekodirniki
- Pretvorba med binarno in BCD kodo
- Pretvorba med binarno in Gray-evo kodo
- Kodirnik
- Generator paritete
- Pomikalnik (shifter)
- Komparatorji
kombinacijska vezja za aritmetiko
Seštevalniki
- Zapis števil
- Dvojiški komplement
- Polovični seštevalnik
- Polni seštevalnik
- Aritmetično-logična enota
- Carry Lookahead
Kanonske logične ureditve
Paralelni števniki
Množilniki
- Principi binarnega množenja
- Množenje z bralnim pomnilnikom
- Matrični množilnik
- Zmanj·sanje ·stevila delnih produktov
- Booth-ovo prekodiranje v bazi 4
sekvenčna vezja
Registri
Števniki
Avtomati
- Realizacija avtomata z bralnim pomnilnikom in registrom
- Avtomati v VHDL-u
- Realizacija s kodiranjem "1-od-N"
- Skočni števnik
Asinhronska sekvenčna vezja
Mehka logika
- Osnove teorije mehkih množic
- Oblike pripadnostnih funkcij ML
- Mehke preklopne funkcije
- Mehko sklepanje
Literatura
O predmetu
Digitalne strukture predstavljajo nadaljevalni tečaj iz digitalne logike. Predpostavljena so osnovna teoretična znanja iz predmeta Preklopna vezja. Snov je razdeljena na splošna kombinacijska vezja (izbiralniki, razdeljevalniki, prekodirniki), kombinacijska vezja za aritmetiko (seštevalniki, paralelni števniki, hitri množilniki), sekvenčna vezja (registri, števniki, avtomati, asinhronska sekvenčna vezja), ter programabilna vezja PLD z osnovami HDL jezika VHDL. Ker ima snovanje digitalnih vezij določene zakonitosti, ki niso vezane na konkretno tehnologijo, uporabljamo standardne elemente (TTL serija 74/54), ki se pri novejših tehnologijah (npr. FPGA) navadno uporabljajo kot gradniki v knjižnicah. Cilj predmeta je podati temeljna znanja iz logičnega snovanja, ki pa so nujno potrebna tudi za uspešno delo s HDL jeziki.