Tiger

2) OPIS

Samec sibirskega tigra lahko tehta čez 320 kg in meri prek 230 cm, čemur je treba prišteti še več kot 1 m dolg rep. Povprečno pa samica tehta 160 kg in samec okrog 225 kg. S tem je sibirski tiger, z izjemo hibridnega tigra, ki ga navadno najdemo le v ujetništvu, največja žival iz družine mačk. Poleg velikosti ločimo sibirskega tigra od drugih podvrst po bolj bledem kožuhu, temno rjavih (ne črnih) progah in raznoliki prehrani (glej spodaj). Včasih je kak tiger prenehal markirati celotno območje domovanja ali le njegov del. Vzrok temu je bil bodisi pogin gospodarja tega ozemlja ali pa se je samica preveč zamudila z nego mladičev. Takšno območje v treh do štirih tednih zasede sosed. Potemtakem morajo biti meje ves čas sveže označene in pod nadzorom. Tigri namreč zelo dobro vedo za svoje sosede Ker tiger dolgo živi na istem območju, ima zato številne prednosti. Posebno za samico je pomembno, da dobro pozna lastno ozemlje, saj mora tudi med vzrejo mladičev ves čas redno loviti. Kakšne prednosti pa daje stalni teritorij samcem? Ker poseljujejo tri do štirikrat večje ozemlje kot samice, hrana ni kritičen dejavnik. Verjetno je pomembnejši dostop do samic in zaploditev mladičev.

3)RAZMNOŽEVANJE 3. 1 DVORJENJE Tigri so samotarji in se poiščejo le ob paritvi.. Samec najde samico po njenem rjovenju in po vonjavah, ki jih samica pušča na svojem ozemlju. Če se pri tigrici znajdeta dva samca, se besno spopadeta. Zmagovalec ostane pri samici in ji pred paritvijo dvori tako, da se drgne ob njo. V devetih dneh se samec večkrat, včasih celo stokrat, spari z samico, nato pa se par spet loči. 3.2 RAZMNOŽEVANJE Tigri so spolno zreli v starosti 3 – 4 let. V tropskih območjih se razmnožujejo skozi vse leto, na severu pa je razmnoževalno leto omejeno na zimo. Samica se goni le nekaj dni. S samcem ostaneta skupaj približno dva dneva, v tem času pa se lahko zvrsti do sto zaskokov. V bogatem okolju lahko tigri vzredijo več mladičev, kot pa jih ozemlje more sprejeti. 3.3 MLADIČI

V leglu so 3-4 mladiči, vzreja pa jih samo mati. Tigri so ob rojstvu slepi in nebogljeni, tehtajo pa 1 kilogram. Spregledajo šele po enem do dveh tednih. Mladi tigri sesajo materino mleko približno do šestega meseca starosti, zato se v prvih dneh mati redno vrača k brlogu, da jih nahrani. Ob nevarnosti jih mati prenese v gobcu. Ko mladiči dopolnijo 8 tednov, ji že lahko sledijo. V prehrani pa so odvisni od matere vse do 18. Mesca, na njenem območju aktivnosti pa živijo dokler niso stari 2 – 2,5 leta. Po tem se razkropijo in si poiščejo lastno območje domovanja. Dokler so mladi tigri majhni, in ji ne morejo slediti, mati lovi le na majhnem območju. V rednih presledkih se mora vračati k zarodu, da ga podoji. Kasneje ko so mladiči že večji in hitro rastejo, mora mati naloviti dovolj plena zase in za zarod. Samci ne sodelujejo pri vzreji mladičev. Znanih je celo nekaj primerov, ko je samec pobil mladiče. Res pa je, da so taka opažanja veliko pogostejša pri levih. Poboji so navadno posledica sprememb v lastništvu nekega ozemlja. Samec ki je pobil zarod svojega predhodnika, pripravi samico do ponovne gonitve. To pa pomeni, da bo lahko zaplodil lastne mladiče.

3.4 NENAVADNO NJUHANJE

Samci včasih privihajo zgornjo ustnico navzgor, se nenavadno mrščijo in vzdihavajo zrak. Tako zavohajo značilen vonj za parjenje zrele samice. Temu pravimo flehmanov odziv. Tako se obnašajo tudi samci številnih drugih vrst živali. Teh vonjav ne zaznavajo tigri samo s čutili v nosu, ampak tudi s posebnimi vohalnimi organi tik ob nosu.

4) PREHRANJEVANJE Tiger lovi vse vrste živali, razen najmočnejših, kot so sloni, nosorogi, divji bivoli in morda tudi nekatere zveri. Pred tigri ni zato varna skoraj nobena žival, ne človek, saj napada največje in se zadovolji z najmanjšimi. Razen domačih živali ima najraje divje svinje, jelene in antilope. Tiger lahko poje 40 kg mesa na noč. Ker med dvema obrokoma veliko prehodijo, morajo biti obroki veliki -- za naše predstave pojejo ogromno. 4.1 LOV Tigrovi najpomembnejši lovski spretnosti sta neslišnost in neopaznost pri zalezovanju živali. Ko tiger zgrabi plen, ga usmrti z močnim ugrizom v tilnik in mu tako zdrobi hrbtenico, ali pa ga zaduši z ugrizom v goltanec. Kadar upleni žival, jo takoj zvleče v goščavo, kjer jo v miru poje 4.2 NAČIN LOVA Ko tiger plen enkrat zazna, se mu poskuša čim bolj približati. Pri tem se zanaša na vid. Med zalezovanjem izkoristi vsako možno kritje. Ves čas skrit se plazi proti žrtvi. Približati se ji mora na kakih 20 metrov ali manj, sicer končni napad ni uspešen. Med zalezovanjem je izredno previden; kar najbolj oprezno premika noge. Od asa do časa postane, da oceni stanje. Ves čas je prihuljen k tlom, glavo pa drži nekoliko višje. Ko končno oceni razdaljo in položaj plena, skrči telo in se bliskovito požene naprej. Razdaljo, ki ga loči od plena, premaga v nekaj skokih. Ko žrtev doseže, jo lahko že s samo silo naleta podre na tla. Če plen beži, ga z udarcem s šapo vrže iz ravnotežja. Tiger navadno napade s strani ali od zadaj. Ne požene se v zrak, niti ne skoči od daleč na žrtev. S kremplji zgrabi plen za pleča, hrbet ali vrat, pri tem pa ima zadnje noge na tleh. Če tega ni storil že v začetku napada, v tem trenutku podre žrtev na tla. Plenu se zagrize v tilnik in goltanec takoj, ko ga doseže, ali pa ko ga ima enkrat pod seboj. Kadar je plen težji od polovične mase tigra, ga le ta zgrabi za vrat in zadavi. Večinoma žrtev drži še nekaj minut potem, ko je že mrtva. Nato jo odnese ali odvleče v gosto podrast. Jesti začne navadno pri križu. Nič nenavadnega ni, če v eni noči pospravi 20 – 35 kilogramov mesa. V povprečju porabi hrane veliko manj, namreč od 15 – 18 kilogramov na dan. Tiger se zadrži ob plenu, dokler ne preostanejo le še koža in kosti. V narodnem parku Čitavan je tiger ostal povprečno ob žrtvi tri dni. Manjšo žival, na primer muntjaka, poje naenkrat. Tolikšen plen, kot so zambar, los ali bivol pa mu zadostuje za več dni. Drugače je, če se plena loti več tigrov, navadno je to mati z mladiči. Samica, ki ima mladiče, mora pogosteje hoditi na lov. Mati ki skrbi za dva mladiča, gre na lov vsakih 5 – 6 dni, tako da upleni 60 – 70 živali na leto. Samica, ki lovi samo zase, mora ujeti plen le na vsakih 8 dni, kar pomeni 40 – 50 uplenjenih rastlinojedov na leto.

5)ZANIMIVOST

Kitajski kmet je pred dnevi fotografiral južnokitajskega tigra, ogroženo podvrsto tigrov, ki je niso opazili že 20 let. Prav zato so znanstveniki predvidevali, da te vrste tigra v divjini praktično ni več. Tigra je sicer kmet ujel v objektiv 3. oktobra, strokovnjaki pa so potrdili, da gre za mlado žival te vrste, poroča ameriška tiskovna agencija AP.