Stroškovni nosilci

Vrste stroškovnih nosilcev

Stroški nastajajo zaradi poslovnih učinkov, ki morajo prenesti ali nositi nastale stroške.Zato poslovne učinke, izdelke in storitve imenujemo tudi stroškovni nosilci, ki jih delimo na začasne (ki še ne zapuščajo združbe) in končne (ki zapuščako združbo). Začasni je lahko polizdelek, ki pa vgrajen v končni izdelek predstavlja končni stroškovni nosilec.Kot stroškovne nosilce lahko opredelimo celotno količino proizvodnje, serijo izdelkov ali storitev ter en sam ali celo del poslovnega učinka.

Stroški po stroškovnih nosilcih

Poznavanje le teh je pomembno pri številnih poslovnih odločitvah, če jih ne poznamo ni mogoče odgovoriti na vprašanje ali je za podjetje ugodnejše da pri kaki proizvodnji sodeluje s kooperanti ali da jo opravi samo.Te informacije so podlaga za prodajne, proizvodne in nakupne odločitve.

Obračun po polni lastni ceni

O vrednotenju po polni lastni ceni govorimo takrat, ko vse v razdobju nastale stroške nekega obdobja porazdelimo po poslovnih učinkih, izdelkih in storitvah.Pri posamičnem ali serijskem nastajanju učinkov smo priča novi členitvi stroškov ali kalkulaciji polne lastne cene:

• neposredni materialni stroški - tisti stroški DP in storitev, ki so neposredno povezani z ustvarjanjem poslovnega učinka (stroški tujega plemenitenja kovine pri izdelavi kovinskih izdelkov)
• neposredni osebni dohodki - so osebni dohodki ali plače zaposlenih delavcev za tisti čas dela, ki ga porabijo pri neposrednem izdelovanju izdelkov ali opravljanju storitev)
• posredni ali splošni stroški pridobivanja poslovnih učinkov (proizvodna režija) – so stroški te poslovne funkcije pri katerih ni neposredne povezave z nastajanjem določene vrste poslovnega učinka
• režijski posredni ali splošni stroški izven funkcije pridobivanja poslovnih učinkov (upravna režija)

Po slovenskih računovoskih standardih SRS so nujne sestavine kalkulacije lastne cene:

• neposredni stroški materiala
• neposredni stroški dela
• drugi neposredni stroški
• posredni proizvajalni stroški
• posredni stroški nabave
• posredni stroški upravljanja in ravnateljevanja
• posredni stroški obresti
• neposedni stroški prodaje

Primer
Recimo, da smo izdelali 100 izdelkov G,pri čemer je nastopilo:
500 denarnih enot stroškov zaradi a.)
200 denarnih enot stroškov zaradi b.)
200 denarnih enot stroškov zaradi c.)
100 denarnih enot stroškov zaradi č.)
1000 d.e.: 100 izdelkov ? 10 d.e. je polna lastna cena izdelka G.
Razlikovati moramo torej neposredne (neposredni materialni stroški in neposredni OD) in posredne stroške stroškovnih nosilcev na eni strani od neposrednih in posrednih ali splošnih stroškov stroškovnih mest na drugi strani.
Posredni stroški stroškovnih nosilcev so : stroški časovne amortizacije zgradb in opreme, vzdrževanja, energije, kurjave, vode, pomožnega materiala in drobnega inventarja, stroške obresti, bančne, potne stroške, stroške PTT prometa, gospodarske propagande,…

Slika 6.3 in razlaga na listu !!

Kalkulacije

Kalkulacije obsegajo ugotavljanje stroškov na enoto SN ali poslovnega učinka.Po tehniki izračunavanja jih delimo na delitvene kalkulacije in kalkulacije z dodatki.Po trenutku izračunavanja jih delimo na predračunske in obračunske kalkulacije.

Pri različnih vrstah delitvenih kalkulacij vse nastale stroške z uporabo deljenja poenostavljeno razdelimo na stroškovne nosilce (stroške v pivovarni delimo s količino proizvodnje ene same vrste piva).Pri kalkulacijah z dodatki pa moramo posredne ali splošne stroške v proizvodnji oz. režiji, ki so že porazdeljeni na določena stroškovna mesta, porazdeliti na posamezne skupine različni stroškovnih nosilcev, ki so bili v določenem obdobju pridobljeni na posameznem SM.To storimo z uporabo ključev meril aktivnosti ali neposredni velikosti (neposredni materialni stroški, neposredni OD) in jih šele nato porazdeliti na posamezne enote stroškovnih nosilcev.Na nekem proizvodnem SM imamo lahko izvirne kot tudi izvedene splošne stroške vzdrževanja DS.Govorimo o uporabi stroškov aktivnosti ali funkcij pri porazdeljevanju stroškov (activity-based costing).

Delitvene kalkulacije delimo dalje na:

• preprost delitveni obračun stroškov učinka – ta pride v poštev tedaj, ko se podjetje ukvarja z eno samo vrsto poslovnih učinkov enake kakovosti ali več vrstami poslovnih učinkov vendar z vsako na posebnem SM.PLC polno lasto ceno PU izračunamo takole: .Če imamo v podjetju 24.000.000 tolarjev stroškov in 20.000 kosov edine vrste PU, potem bo PLC = 1.200 tolarjev.
• delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi (ekvivalentnimi) števili ali pogojnimi enotami – tu računamo s sorodnostjo PU glede na način ustvarjanja ali potrošek poglavitnih prvin (material,delovne ure).To pa nas vodi do stalnega razmerja med stroški, ki odpadejo na različne prvine PU.Obrazec za izračun polne lastne cene: .Recimo, da v podjetju proizvajamo deske enake dolžine in širine v treh debelinah: 2 cm, 2.5 cm in 3 cm.Dolgoletni podatki pa kažejo da, če vzamemo deske debeline 2 cm kot 1 pogojno enoto – obstajajo med njimi dokaj stalna razmerja v potroških glavnih prvin poslovnega procesa:
• deske debeline 2.5 cm = 1,2 pogojni enoti
• deske debeline 3.0 cm = 1,4 pogojne enote

V podjetju smo imeli v določenem obračunskem obdobju skupaj 18.000.000 tolarjev celotnih stroškov.

Proizvedemo 2.500 desk debeline 2 cm, 5000 desk debeline 2.5 cm in 2500 desk debeline 3 cm in dobimo, daje polna lastna cena pogojne enote PLC = 18.000.000/(2500*1 + 5000*1,2 + 2500*1,4) = 1500 tolarjev za pogojno enoto kar pomeni pogojno lastno ceno za:

• deske, debeline 2 cm, 1500 tolarjev
• deske, debeline 2.5 cm, 1500*1,2 = 1800 tolarjev
• deske, debeline 3 cm, 1500*1,4 = 2100 tolarjev
• delitveni obračun stroškov vezanih učinkov – se od zgornjega razlikuje.Tu obračunamo stranske ali vezane poslovne učinke po določeni prodajni ali drugačni ceni in za toliko zmanjšamo celotne stroške.Ti potem pomenijo stroške glavnega PU.PLC enote glavnega PU ugotovimo po obrazcu: .Recimo, da podjetje proizvaja eno samo vrsto kartonske embalaže, prihaja pa tudi do odpadne embalaže, ki je za nekatere uporabnike uporabna.Imamo 400.000 kosov embalaže in celotne stroške 8.450.000 tolarjev za 100 ton odpadnega materiala, ki je obračunano po 90% prodajne cene, ki je bila 500.000 tolarjev, znaša PLC za kos embalaže PLC = (8.450.000-0.90*500.000)/400.000 = 20 tolarjev.

Pri kalkulacijah ali obračunu stroškov učinka ali SN z dodatki naj navedemo:

• obračun stroškov učinka s preprostim dodatkom – lastno ceno PU Q dobimo takole: pri čemer je NSPU Q neposredni stroški poslovnih učinkov Q.
• obračun stroškov učinka z ločenimi dodatki za vsako vrsto splošnih stroškov – tu za vsako izbrano skupino splošnih stroškov poiščemo posebno razmerje z najustreznejšo neposredno velikostjo ter na podlagi ugotovljenega količnika dodatka ugotovimo znesek, ki odpade na PU določene vrste.Lastno ceno PU Q dobimo takole
• obračun stroškov učinka z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti – tu si izračun poenostavimo tako, da različne vrste splošnih stroškov združujemo, brž ko jih nameravamo razdeliti na podlagi enake neposredne velikosti.

Z uporabo določene neposredne velikosti neko skupino splošnih stroškov razčlenimo in razporedimo na posamezne skupine SN v skladu z deležem izbrane neposredne velikosti pri posameznih SN v celotnem seštevku neposredne velikosti.

Tudi na tem področju prinašajo SRS novost.Standard opredeljuje štiri osnovne metode kalkulacij in sicer:

• delitvena kalkulacija (enostavna in sestavljena)
• kalkulacija z dodatki (enostavna in razčlenjena)
• kalkulacija z enakovrednostnimi števili
• kalkulacija vezanih in vzporednih izdelkov

Obračun po zoženi stroškovni ceni

Novi računovodski standardi predvidevajo večjo uporabo zožene stroškovne cene pri vrednotenju SN.Opredeljujemojo lahko na več načinov.

Če SN ovrednotimo po zoženi lastni ceni potem v izračun stroškovne cene vključujemo le materialne stroške, stroške amortizacije in stroške vračunanih osebnih dohodkov.V zoženo lastno ceno smo vključili tiste stroške SN, ki so bodisi njihovi neposredni stroški ali pa smo za porazdelitev teh stroškov na SM uporabili stvarne razdelilnike. Zakaj sploh uporabljamo vrednotenje po zoženi lastni ceni ?

Prvi razlog je ta v primeru uporabe tega načina vrednotenja SN lahko bolje in hitreje ugotovimo relativna cenovna razmerja med prvinami SN.Tudi stroške amortizacije je možno bolj natančno ugotoviti in razporediti po SN kot pa stroške obresti, zavarovalnih premij, davkov in prispevkov za katerih razporeditev se pogosto uporabljajo dogovorjene podlage.

Drugi razlog pa je povezan z zmanjšanjem vpliva obsega poslovanja na vrednotenje SN, saj se z neupoštevanjem stroškov financiranja (obresti, stroški, davkov, zavarovalnih premij,..), ki so neodvisni od PU izognemo prevelikemu vplivu obsega poslovanja na vrednotenje SN.

Kot zoženo stroškovno ceno pa lahko opredelimo tudi stroškovno ceno, ki vključuje le stroške funkcije pridobivanja PU. Ta metoda vrednotenja se opira na spremljanje stroškov vseh poslovnih in drugih funkcij.Zoženo vrednotenje te vrste bomo poimenovali vrednotenje po stroških funkcije pridobivanja PU ali po stroških proizvodne funkcije.

Vprašanja

Kaj so stroškovni nosilci ?

Stroški nastajajo zaradi poslovnih učinkov, ki morajo prenesti ali nositi nastale stroške.Zato poslovne učinke, izdelke in storitve imenujemo tudi stroškovni nosilci.

Kako v praksi opredelimo stroškovne nosilce ?

Glede na konkretne razmere lahko kot stroškovne nosilce opredelimo celotno količino proizvodnje, serijo izdelkov, pridelkov ali storitev ter en sam ali celo le del poslovnega učinka.

Katera dve sodili za določitev temeljnih skupin kalkulacij poznate ?

• tehniko izračuavanja (delitvene kalkulacije, kalkulacije z dodatki)
• trenutek izračunavanja (predračunske, obračunske kalkulacije)