Stroškovna mesta

Vrste, namen in število stroškovni mest

Vedeti moramo kje in zakaj nastajajo stroški.Nastajajo zaradi opravljanja poslovnih, organizacijskih in informacijskih funkcij in to na stroškovnih mestih.Stroškovno mesto je funkcionalno, prostorsko ali stvarno zaokrožena celota, na kateri ali v zvezi s katero nastajajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na stroškovne nosilce in za nastanek katerih je nekdo odgovoren. Poznamo:

• funkcionalno opredeljena stroškovna mesta (nabavna služba, AOP)
• prostorsko opredeljena stroškovna mesta (predstavništvo Koper, prodajalna Mercator)
• stvarno opredeljena stroškovna mesta (dvotarifni števci v Iskri, Royal puding – v Kolinski)

Namen stroškovnih mest je dvojen:

• zagotoviti popolnejši obračun po stroškovnih nosilcih
• natančneje opredeliti stroške po področjih za katere je nekdo odgovoren (vedno mora biti nekdo odgovoren za nek strošek)

Število stroškovnih mest v združbi je odvisno od velikosti združbe, načinov pridobivanja poslovnih učinkov, njene organizacijske sestave in metod obračuna stroškov.Stroškovna mesta delimo na:

• proizvodna (glavne,stranske,neindustrijske in pomožne dejavnosti)
• režijska ali neproizvodna

Stroški imajo pri prvih treh naravo končnih stroškovnih nosilcev, pri zadnjih dveh pa naravo začasnih stroškovnih nosilcev.

Razporejanje stroškov na stroškovna mesta in s tem pogojene vrste stroškov

Namen vzpostavitve stroškovnih mest v podjetjih je predvsem v tem, da pravilno porazdelimo stroške po stroškovnih nosilcih.Torej vse stroške kot izvirne primarne stroške najprej pravilno porazdelimo po stroškovnih mestih:

• v stroške, ki jih je mogoče neposredno zajeti po stroškovnih mestih – povzročiteljih – neposredni stroški stroškovnih mest (potni stroški, stroški vračunanih osebnih dohodkov, stroški drobnega inventarja,…)
• v stroške, ki jih je moč zajeti po stroškovnih mestih – povzročiteljih šele posredno – posredni stroški stroškovnih mest. Za njihovo porazdelitev upoštevamo kake izbrane podlage, merila ali ključe: stvarne razdelilnike ali dogovorjene podlage (kilovatne ure ali površina pisarn po posameznem stroškovnem mestu).

Treba se je dogovoriti kaj uporabiti kot merilo za porazdelitev stroškov kot so obresti od kreditov, stroškov zavarovalnih premij,….Izberemo lahko število zaposlenih ali vrednost DS na posameznem stroškovnem mestu, kar imenujemo dogovorjene podlage.

Do razporeditve vseh ali celotnih stroškov po stroškovnih mestih v združbi lahko pridemo z obračunskim listom ugotovitve vseh izvirnih stroškov po stroškovnih mestih – OBLUVIST.Lahko naredimo tudi vmesne seštevke posameznih sorodnih vrst stroškov.

VIST vsi izvirni stroški stroškovnega mesta f
B posredni stroški i
C podlaga j za razdelitev posrednih stroškov i v združbi skupaj
D podlaga j za razdelitev posrednih stroškov i pri SM F
Ker moramo ugotoviti stroške, ki jih povzroči posmezen stroškovni nosilec moramo stroške z režijskih stroškovnih mest in stroškovnega mesta pomožne dejavnosti prenesti na stroškovna mesta glavne dejavnosti. Take stroške imenujemo tudi prenesene ali izvedene (derivatne, sekundarne,kompleksne) stroške. V ta namen se uporablja obračunski list stroškov (OBOL) je pa precej podoben OBLUVISTu.

Vprašanja

Kakšna je razlika med potroški in stroški ?

Stroški so cenovno izraženi potroški.

Kaj pojmujemo pod izdatki ?

Pod izdatki pa za razliko od stroškov razumemo zmanjšanje denarnih sredstev.

Navedite načelne ali naravne vrste stroškov !

• stroški delovnih sredstev
• stroški delovnih predmetov
• stroški storitev (v ožjem pomenu besede)
• stroški delovne sile in (pogojno)
• stroški dajatev družbeni skupnosti

Navedite izvirne vrste stroškov ! Kateri so nasprotje dohodka in kateri del dohodka ?

• stroški materiala (niso del dohodka)
• stroški storitev (niso del dohodka)
• stroški amortizacije (niso del dohodka)
• (pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev (niso del dohoka)
• stroški financiranja (so del dohodka)
• stroški drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (so del dohodka)
• stroški dela (so del dohodka)

Kaj je stroškovno mesto ? Povejte po dva primera za funkcionalno, prostorsko in unčinkovno opredeljeno stroškovno mesto !

Stroškovno mesto je funkcionalno, prostorsko ali stvarno zaokrožena celota, na kateri ali v zvezi s katero nastajajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na stroškovne nosilce in za nastanek katerih je nekdo odgovoren.

• funkcionalno opredeljena stroškovna mesta (nabavna služba, oddelek za informatiko)
• prostorsko opredeljena stroškovna mesta (predstavništvo Koper, prodajalna Mercator)
• unčinkovno opredeljena stroškovna mesta (dvotarifni števci v Iskri, Royal puding – v Kolinski)

Kaj so neposredni in posredni stroški stroškovnih mest ?

• neposredni - stroški, ki jih je mogoče nesporno in zato neposredno zajeti po stroškovnih mestih - povzročiteljih
• posredni - stroški, ki jih je mogoče zajeti po stroškovnih mestih - povzročiteljih šele posredno