RSS

RSS je družina XML datotečnih oblik za spletno zlaganje (ang: web syndication), ki ga uporabljajo spletne strani, ki nudijo novice, ter tako imenovani weblog-i.

Okrajšava se uporablja za sledeče standarde:

• Rich Site Summary (RSS 0.9x; slo: Zgoščeni povzetek strani)
• RDF Site Summary (RSS 0.9 in 1.0; slo: Povzetek strani po standardem okviru za opis virov)
• Really Simple Syndication (RSS 2.x; slo: Zares preprosto zlaganje)

Uporaba

RSS se uporablja za nudenje enot, ki vsebujejo kratke opise spletnih vsebin skupaj z povezavo na celotno različico. Te informacije se podajajo v obliki XML kot datoteka ki jo imenujemo RSS vir (ang: RSS feed), RSS tok (ang: RSS stream), oziroma RSS kanal (ang: RSS channel). Oranžen pravokotnik z napisom XML (Slika:Small Orange XML Button for RSS Page.gif) ali RSS se pogosto uporablja kot povezava na prej omenjeno datoteko.

V letih 2004 in 2005 se je uporaba RSSja razširila med številne glavne časopisne hiše, vključno z Reuters, Associated Press (in naprimer RTV slovenija) potem ko je bila mnoga leta v uporabi pri Weblogih, tehničnih publikacijah in drugih virih ki se navadno hitreje odzovejo na tehnološke novosti. Prva spletna stran z splošnimi novicami ki je začela z uporabo RSS tehnologije je bila Variety in to Junija 2002. Pod raznimi pogoji uporabe ponudniki sedaj nudijo drugim spletnim stranem možnost da v svojo vsebino vgradijo njihov RSS vir.

RSS tehnologija se splošno uporablja v Weblog skupnostih, zato da se lažje izmenjajo informacije o tem kaj je novega oziroma kaj se nahaja na sosednjih Weblogih. Skozi RSS tehnologijo se tam izmenjuje vse od besedila pa do vseh raznovrstnih multimedijskih virov (naprimer: Podcasting (skovanka ki se nanaša na Applov iPod in prenos / izmenjavo glasbenih datotek), Broadcasting (slo: Oddajanje) in MP3 Blogi).

Program ki ga imenujemo bralec virov (ang: feed reader) ali agregator, pomaga uporabniku poenostaviti dostop do številnih RSS virov tako da jim daje poenoten vmesnik ter samodejno prenaša najnovejše vsebine od izbranih RSS virov. To je idealen nadomestek za pogosto obiskovanje naljubših spletnih strani v lovu za novicami ali naprimer obveščevanje o le-teh preko elektronske pošte. Dandanes je navadno da dobimo RSS vire na večini večjih spletnih strani prav tako pa tudi na številnih manjših.

Ti programi so navadno izgrajeni kot dodatki za spletni brskalnik ali program za elektronsko pošto, obstajajo pa tudi samostojni programi v ta namen. Nekateri drugonamenski programi imajo sedaj tudi vgrajeno podporo za branje RSS virov.

Spletne različice bralcev virov ne potrebujejo pri uporabniku nobenega nameščanja in so direktno uporabne vsem ki imajo dostop do svetovnega spleta. Nekateri agregatorji omogočajo tudi združevanje različnih RSS virov, tako da je z njimi možno naprimer iz posameznih RSS virov o različnih športih iz različnih spletnih strani združiti v en sam RSS vir o športu.

Zgodovina

Izvorna različica RSS je bila 0.9, ki jo je zasnovala Netscape Communications Corporation za uporabo v njihovem "My Netscape" portalu. Izvorno je temeljila na standardu RDF (Resource Description Framework; slo: Okvir za opis virov). Ampak glede na RSS timeline, so se Netscapeovi menedžerji odločili da ga poenostavijo. Ta poenostavljena različica se je preimenovala v Rich Site Summary (slo: Zgoščen povzetek strani). Ta standard je Netscape kasneje razširil tako da je lahko vseboval možnosti prisotne v Scripting News XML obliki (slo: XML oblika za novičarske skripte), ki ga je zasnoval Dave Winer z UserLand Software.

V letu 2000 se je razvoj RSS tehnologije razdelil:

1. Skupina razvijalcev v RSS-dev skupini je objavila RSS 1.0, ki je temeljil na RSS 0.9 in je koristil standarde W3C (WWW konzorcija) ter RDF in XML označb. RSS 1.0 je bil mišljen kot fiksni standard, ki bi se ga dalo naknadno nadgrajevati skozi module, ki bi jih vključili v datoteko samo. Kot taki RSS viri lahko sodelujejo v projektu Semantic Web (slo: pomenska mreža; gre za projekt ki se je gradil v pojmu blage umetne inteligence in je omogočal programom da so samodejno izsledili vse potrebne podatke za interpretacijo določenega vira, v praksi gre za svetovno mrežo baz podatkov z na drug-drugega navezujočo se XML vsebino).

1. Dave Winer je objavil RSS 0.92, ki je raztegnil RSS 0.91 z novimi elementi, za tiste ki so menili da so XML in RDF označbe dodajale nepotrebno kompleksnost. Winer je promoviral to obliko številnim organizacijam vključno z The New York Times ter povdarjal ime "Really Simple Syndication" (slo: Zares Preprosto Zlaganje) kot pomen kratice RSS. Najnovejša različica (jesen 2002) je RSS 2.0.1, ki je podobna RSS 1.0 v tem da je mišljena kot fiksni standard, ki pa se bi ga razširjalo skozi module, ki bi bili opisani v svojih datotekah. Podrobnosti se nahajajo v standardovih specifikacijah, ki so objavljene z Creative Commons licenco na Harvard's Berkman Center for the Internet & Society. Winer in UserLand Software je podelila lastništvo specifikacije Berkmanovemu Centru v letu 2003 in imenovala advisory board, iz katere je Winer naknadno odstopil.

Nekompatibilnosti

RSS se nanaša na številne oblike v številnih različicah, za katere nekateri pravijo da so nekompatibilne. Drugi spet se s to trditvijo ne strinjajo, kar argumentirajo s tem da je osnovna struktura RSS pač XML in tako je kompatibilnost enostavno doseči z uporabo XSLT standarda (gre za standard ki se ga uporablja pri XML bazah podatkov za samodejno prevajanje med posameznimi izbranimi nabori oznak), ki naj bi ga agregator vsekakor uporabil za prikaz RSS vira uporabniku. Razvijalci različnih agregatorjev so se pa zafrknili s tem da so šli implementirat podporo za različne izvedbe RSS.

Dodatne nekompatibilnosti so se pojavile ko so ponudniki RSS virov začeli vstavljati HTML kodo v opise RSS enot. Nekateri izmed teh so dodani kot CDATA odseki, nekateri pa kot PCDATA z HTML oznakami. Različni RSS viri tudi pogosto uporabljajo različne oblike za označevanje časa / datuma RSS enot. Številni avtorji RSS virov so si raztegnili standarde tudi do te mere, da so vanj vključevali posebne možnosti, ki jih podpira le omejeno število agregatorjev. Tako gre omeniti da taki viri pogosto niti ne ustrezajo standardom pravilno oblikovanega XML, kaj šele uradnega standarda RSS.

Zaradi vseh teh nekompatibilnosti, je bil narejen sesterski standard Atom, vendar nekateri menijo da dodatek še enega novega standarda stvari kvečjemu še bolj zakomplicira.

Originalni vir

• Iz angleške Wikipedije

Zunanje povezave

• Wikipedijini RSS viri
• DustWolfov program za nudenje lastnega RSS vira v okolju Windows
• Prebiranje RSS virov na enem mestu

Reference

• Zgodovina RSS (ang)
• RSS 1.0 Specifikacija (ang)
• RSS 2.0 Specifikacija (ang)