Predpomnilnik

• Premoščanje hitrosti med glavnim pomnilnikom in Centralno procesna enota:

1. uporaba razdeljenega predpomnilnika (ločen operndni in ukazni)
2. širše podatkovne poti od Centralno procesna enota do predpomnilnika ( tipčno 128 ali 256 bitov)

• Premostitve zgrešitev v predpomnilniku

1. pagemode
2. širše podatkovna poti
3. uporaba L2 predpomnilnika (10-15x hitrejši od glavnega pomnilnika)

Principi delovanja

• hiter in majhen pomnilnik med Centralno procesna enota in glavnim pomnilnikom
• uporablja nehomogeno strukturo (Harvardsko), če ima L2 je le-ta homogen

(Kodek: slika 8.9)

• razmerje t_ag/t_ap ~ 20-30
• velikost predpomnilnika je tipično manjša od 1% velikosti glavnega pomnilnika
• iskana informacija je v p.p. dovolj zaradi lokalnosti
• v predpomnilniku moramo imeti tudi podatke kateri deli glavnega pomnilnika so v predpomnilniku
• uspešnost delovanja predpomnilnika merimo z verjetnostjo zadetka H

((( Formula sledi kasneje )))

• današnji H je večji od 0,9 ali celo večji od 0,95

t_a = t_ap + (1 − H) * t_ag;

t_a . . . povprečen čas dostopa

t_B . . . čas potreben za prenos bloka v predpomnilnik

• ker se v predpomnilnik ne preneša samo eno besedo naenkrat, ampak ponavadi cel blok, je bolj uporabna naslednja formula:

t_a = t_ap + (1 − H) * t_B

• t_ap je enak številu urinih preriod, tipično je 1, redko več

• t_B predstavlja t.i. zgrešitveno kazen. Danes je okoli 10-100 urinih period. Kazen je odvisna od zgradba predpomnilnika, širine podatkovnih poti ...

Kako je viden predpomnilnik uporabniku

1. neviden ali transparenen
2. netransparenten

• uncacheable so področja, ki se nikoli ne preslikajo(presejo) v predpomnilnik. Podavadi so takšni razni V/I registri.

• predpomnilnik je sestavljen iz kontrolnega dela, ki hrani naslov glavnega pomnilnika, veljavni bit, umazani bit, ... in pomnilniškega dela