Pri DP ne pride v poštev najem kot pri DS, saj DP v poslovnem procesu porabimo.Nabavna cena DP je sestavljena iz fakturne cene s pribitkom morebitne carine in stroškov nabave.

Kako pa v primeru inflacije ovrednotimo porabo DP, saj se njihove nabavne cene spreminjajo praviloma povečujejo.Tukaj lahko izhajamo iz treh različnih domnev.

Po prvi ni mogoče razlikovati posebnosti posameznih enot v zalogi in se vsaka enota zaloge DP pojavlja kot povprečen predstavnik te zaloge.Tako ločimo metodo drsečih povprečnih cen in metodo stalnih ali planskih cen z odmiki.

Primer - obračun po drsečih povprečnih cenah

Upoštevati moramo da vrednost drseče povprečne cene 13,5 SIT pridemo tako, da znesek 810 tolarjev delimo s številom kosov 60 in ne tako, da vzamemo srednjo vrednost med cenama 12 in 15 tolarjev.

Primer - obračun po stalnih ali planskih cenah

Pri prejemu računamo s plansko ceno 12 SIT čeprav je nabavna cena 15 SIT.

Na prvi pogled sta obe metodi enaki, vendar pa gre za dve pomebni razliki, saj v primeru druge metode:

• odmiki v materialnem knjigovodstvu sploh niso obračunani ampak so obračunani le v finančnem knjigovodstvu in to na koncu obračunskih recimo 3 mesečnih obdobij
• odmiki so obračunani za vse vrste DP skupaj, pri tem pa se pozitivni in negativni odmiki medsebojno deloma poravnajo.

Po drugi domnevi pa se enote DP predmetov v zalogi gibljejo v določenem zaporedju, torej se teoretično prej porabijo tiste, ki smo jih prej prejeli v skladišče.Ta domneva vodi k uporabi metode zaporednih cen ali metodi FIFO.

Po tretji domnevi potrebujemo dodatne prejeme v skladišču le zaradi potreb takratne porabe v proizvodnji, medtem ko je jedro zaloge bolj ali manj stalno.Ta domneva vodi k uporabi metode povratnih cen ali metodi LIFO.

Pomebna je razlika, ki jo dobimo glede obračunanih stroškov DP ob uporabi metode LIFO v razmerju do metode FIFO saj ti izračunani prek izdaj DP v proizvodnjo znašajo po prvi 300 SIT po drugi pa 240 SIT. Metoda LIFO nam daje v pogojih inflacije zaradi višjih obračunanih stroškov nižjiposlovni izid.

Zakaj tako ?

Zato ker pri vrednotenju porabljenega materiala po metodi FIFO v inflacijskih pogojih zaradi uporabe zgodovinskih cen izkazujemo nižje stroške od dejanskih s tem pa povečujemo poslovni izid.V zalogi nam ostajajo precej sveže enote zato pa je izkazana vrednost zaloge relativno stvarna.

Pri metodi LIFO vrednotimo potroške materiala po cenah zadnje nabave, ki so bolj podobne realnim tekočim cenam zato je poraba bolj stvarno ovrednotena, kot bi bila pri enakih pogojih pri metodi FIFO. Pri metodi LIFO ostajajo v zalogi najstarejše enote, zato je v inflacijskih pogojih ob koncu obračunskega obdobja vrednost zaloge globoko podcenjena.

V letih hude inflacije pri nas (‘86 - ‘90) so se kazale posledice uporabe FIFO metode kazale v našem gospodarstvu v obliki fiktivnih dohodkov, katerih velikostni red je na narodnogospodarski ravni v posameznih letih dosegel 5-6% dejansko ustvarjenega dohodka oz. izkazane je bilo komaj dobrih 90% dejanske porabe.

Poleg navedenih metod in cen delovnih predmetov obstaja še možnost vrednotenja DP po:

• ceni najdražje enote, ki je trenutno v zalogi (HIFO - highest in - first out)
• ceni prve naslednje enote, ki bo prispela v skladišče (NIFO - next in - first out)

Metoda NIFO je blizu nadomestitvenim stroškom (replacement cost). Upošteva časovni odlog med današnjo porabo in trenutkom dostave nadomestne enote.Uporabljamo jo bolj za interne kalkulacije in načrtovanje potrebnih finančnih tokov.

Z vidika sprotnega spremljanja cenovne dinamike razglasimo za ideal vrednotenje po drsečih povprečnih ali tekočih cenah.Katere metode se uporabljajo pri krmiljenju in porabi zalog materiala, nadomestnih delov in blaga določa zakon.

Poleg naštetih metod vrednotenja se lahko združba poslužuje tudi obračuna poslovnih dogodkov v zvezi z DP za nazaj, npr. konec meseca za pretečeni mesec. V tem primeru pride v poštev uporaba metode tehtanih povprečnih cen.

Pravna oseba mora ob letnem popisu ali inventuri oceniti zmanjšanje vrednosti ocenjenih omenjenih zalog in jih v letni bilanci knjižiti kot zmanjšanje zalog v breme izrednih odhodkov.

Zaloga delovnih predmetov

Vprašanje zalog delovnih predmetov nima neposredne povezave s potroški prvin DP in njihovim ovrednotenjem. Kljub temu pa ima višina zalog pomembmen vpliv na potreben obseg denarja v združbi.Zalogi DP bi se seveda najraje izognili, vendar pa prinaša pomanjkanje DP v proizvodnji bistveno večji stroške kot pa skladiščenje le teh.

Stroški nabave in stroški skladiščenja

Na višino zalog vplivajo:

• dnevna poraba DP
• število dni od naročila do prejema novih količin
• število dni, za katere naj bi v primeru motenj zadoščala rezervna količina
• razmerje med stroški nabave ali naročanja in stroški koriščenja.