Ortogonalni polinomi nad sistemom točk
Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja
V prejšnjem poglavju smo aproksimacijski polinom zapisali kot linearno kombinacijo potenc xj in smo dobili normalni sistem enačb. Če pa aproksimacijski polinom zapišemo kot linearno kombinacijo polinomov tj(x);J = 0,...,k, stopnje j, ki so ortogonalni na sistemu med seboj različnih točk xi;i = 1,...,n, dobimo aproksimacijsko funkcijo
Imamo dve lastnosti ortogonalnih polinomov na sistemu točk.
Izrek Vsak polinom tm iz ortogonalnega zaporedja polinomov je ortogonalen na vse polinome nižje stopnje
Izrek Zaporedje moničnih ortogonalnih polinomov zadošče tričlenski rekurzivni relaciji
ti + 1(x) = (x − αi + 1)ti(x) − βiti − 1(x),
kjer so koeficienti αi in βi določeni z
β0 = 0
prvi šlen zaporedja pa je t0(x) = 1.
Algoritem: Ortogonalni polinomi
[m,n]=size(x)
t=zeros(k,n)
a=zeros(k,1)
b=zeros(k,1)
t(1,:)=ones(1,n)
t(2,:)=x-sum(x)/n
for i=2:k
a(i+1)=(x*(t(i,:).*t(i,:))')/(t(i,:)*t(i,:)')'
b(i)=t(i,:)*t(i,:)'/(t(i-1,:)*t(i-1,:)')
t(i+1,:)=(x(:)-a(i+1)).*t(i,:)-b(i)*t(i-1,:)
end
Računanje aproksimacijskih polinomov, izraženih s pomočjo ortogonalnih polinomov ima prednosti pred izražavo s potencami:
- Normalni sistem, zapisan z ortogonalnimi polinomi ima giagonalno obliko in je torej enostavno rešljiv. Normalni sistem, izražen s potencami, je pogosto slabo pogojen.
- Kadar z natančnostjo izračunanega aproksimacijskega polinoma nismo zadovoljni, mu lahko enostavno dodamo naslednji člen.