Merilne metode

Poznamo dve bistveno različni metodi:

• odklonsko, pri kateri e odklon (ali kazanje) instrumenta osnova za določitev vrednosti merjene veličine;
• ničelno, ko instrument kaže nič oziroma nima odklona in določimo vrednost merjene veličine na podlagi drugih, znanih pogojev merilnega vezja

Obe metodi lahko nadalje delimo še na:

• navadne,
• primerjalne,
• zamenjalne,
• doferenčne,
• in posebne.

(slika: Navadna odklonska in ničelna metoda)

• odklonska metoda je hitrejša od ničelne;
• ničelna metoda je bolj točna;
• pri ničelni metodi je večja poraba instrumentarija;
• pri ničelni metodi mora biti ničelni indikator zelo občutljiv;
• tokovi in napetosti morajo biti stabilni

(slika: Primerjalna odklonska in ničelna merilan metoda)

Primerjalna odklonska metoda: med seboj primerjamo napetost na neznanem uporu z napetostjo na znanem (tok mora biti konstanten!):

<--

Primerjalna ničelna metoda

mostiček moramo s premikanjem drsnika po uporovni žici najprej uravnovesiti (tok ni nijno, da je stabilen! Pri večjem toku imamo večjo občutljuvost):

(slika: Zamenjalna odklonska in ničelna metoda)

Zamenjalna (substitucijska) metoda

vrednost iskane veličine ugotovimo tako, da vzpostavimo v merilnem vezju dvakrat enae pogoje:

• prvič je vključen neznani upor (merjenec);
• drugič je vključen znani in spremenljivi upor - referenca;

Točnost ampermetra ni pomembna.

(slika: Diferenčna odklonska in ničelna metoda)

Diferenčna metoda

kadar nas zanima sprememba fizikalne veličine:

• razlike med neznano vrednostjo in referenčno vrednostjo ni potrebno meriti zelo točno, kadar je razlika majhna!