Izjavni vezniki

Izjavni vezniki.

• enomestni (ne)
• dvomestni (če-potem, in, ali)
• tromestni (če-potem-sicer)

Resničnost sestavljene izjave je odvisna samo od resničnosti sestavnih delov. Zato izjavne veznike definiramo s pomočjo resničnonstnih tabel.

1. Negacija

Zapišemo kot:
Beremo kot: ne A, ni res da velja A

Izjava je resnična natanko tedaj, ko je izjava A neresnična.

Negacija

A
0	1
1	0

2. Konjunkcija

Zapišemo kot
Beremo kot A in B

je resnična natanko tedaj, ko sta izjavi A in B resnični.

Konjunkcija

A	B
0	0	0
0	1	0
1	0	0
1	1	1

3. Disjunkcija

Zapišemo kot
Beremo kot A ali B

je resnična natanko tedaj, ko je ena od izjav A ali B resnična.

Disjunkcija

A	B
0	0	0
0	1	1
1	0	1
1	1	1

4. Implikacija

Zapišemo kot
Beremo kot iz A sledi B, če A potem B, ...

je neresnična, samo kdar je A resničen in B neresničen.

Implikacija

A	B
0	0	1
0	1	1
1	0	0
1	1	1

5. Ekvivalenca

Zapišemo kot Beremo kot A ekvivalentno B, A natanko tedaj kot B, ...

je resnična natanko tedaj, ko imata A in B enako vrednost.

Ekvivalenca

A	B
0	0	1
0	1	0
1	0	0
1	1	1

Dogovor o opuščanju oklepajev

• Če ni z oklepaji drugače določeno:
  • Negacija veže močneje kot konjunkcija.
  • Konjunkcija veže močneje kot disjunkcija.
  • Disjunkcija veže močneje kot implikacija.
  • Implikacija veže močneje kot ekvivalenca.
    • je isto kot
  • istovrstne veznike združujemo z leve proti desni
    • je isto kot