Golemanova teorija emocionalne inteligentnosti

Golemanova teorija emocionalne inteligentnosti (1996) pomeni razširitev klasičnega pojma inteligentnosti. Razumski um vodi v razumsko inteligentnost, čustveni um pa v čustveno inteligentnost. Oba uma se med seboj prepletata. Stara paradigma idealizira razum, neobremenjen s čustvi. Nova paradigma pa harmonizira razum in čustva.

• Razumska inteligentnost: oblika razmišljanja, ki se ga zavedamo (presojanje in odzivanje).
• Čustvena inteligentnost: čustva razmišljajo in to spontano in silovito, lahko tudi nelogično; bolj intenzivno, ko je čustveno razmišljanje, večjo vlogo ima.

Oba uma med seboj sodelujeta, se prepletata in nas vodita. Čustveni um oskrbuje dejanja razumeskega uma s čustvenim nabojem in drugimi podatki, razumski um pa blaži čustvene vzgibe ali jih celo zatre (kar ni dobro).

Goleman navaja Thorndika, ki je že prej govoril o socialni inteligentnosti (modro delovati v socialnih odnosih). Gardner ima med drugim interpesonalno in intrapersonalno inteligentnost. Saloway v svoji definiciji čustvene inteligentnosti povzema razsežnosti teh dveh inteligentnosti, ki jih razvršča v 5 skupin sposobnosti:

• intrapersonalna inteligentnost
  • poznavanje svojih čustev
  • obvladovanje čustev
  • spodbujanje sebe
• interpersonalna inteligentnost
  • prepoznavanje čustev drugih
  • uravnavanje odnosov

Goleman priznava ti dve inteligentnosti, a meni, da Gardner izpostavlja predvsem kognitivne vidike (tudi pri teh dveh inteligentnostih). Gardner govori le o spoznavanju čustev (metakognicija), Goleman pa zmožnost spoznavanja pripisuje samim čustvom (čustva so inteligentnost).

Emocionalna inteligentnost in IQ

• pozitivna, a ne visoka korelacija
• se prepletata
• sta ločeni

Učenje vedno vključuje "meaning" in "emotions" (zakaj se učimo in čustva). Goleman pripisuje IQ-ju 20 % uspeha, ostalih 80 % pa naj bi bilo odvisno od niza dejavnikov, ki jih uvršča v čustveno inteligentnost:

• spodbujanje sebe
• kljubovanje frustracijam
• nadziranje vzgobov
• obvladovanje razpoloženja in sproščanje napetosti
• odlaganje zadovoljitve
• upanje

Čustvena inteligentnost se razvija vse življenje, temeljne spretnosti je mogoče razvijati že v otroštvu:

• prisluhniti
• izraziti
• sodelovati

Najboljši so situacijski preizkusi.

Faktorji čustvene inteligentnosti

Po Golemanu čustva delujejo kot nekakšna komandna plošča - selekcionirajo in pošiljajo v korteks (v intelektualne možgane) tiste informacije, ki so za njih pomembne, to pa so tiste informacije, ki so prijetne (čustva imajo lastnost spoznavanja).

Se pravi, mora učitelj oblikovati prijetne situacije.

Faktorji čustvene inteligentnosti so:

• samozavedanje
• obvladovanje čustev
• motivacija
• empatija
• socialne spretnosti

Samozavedanje

Obvladovanje čustev

Motivacija

Empatija

Socialne spretnosti

Uporaba v pedagoški praksi