Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti

Thurstonova in Spearmanova teorija sta utrli pot drugim teorijam. Teorija G faktorja (Spearman) bolje razlaga inteligentnost do 11. leta starosti, potem bolj velja Thurstonova. Gardnerjeva toerija (1983) bolj izhaja iz doktrine od Thurstona naprej.

• Kritizira inteligentnost kot enotne sposobnosti, ki se kaže v logičnem mišljenju (kar je zagovarjal Spearman). Gardner izhaja iz tega, da so človeška bitja v času evolucije razvije do te mere, da ima več inteligentnosti (govori o osmih). Inteligentnost združuje več procesov na nekem področju, sposobnost pa le en proces.
• Druga značilnost v primerjavi s prejšnjimi teorijami je ta, da pripisuje realne življenjske inteligentnosti, ki jih človek rabi v vsakdanu, ne pa v obliki testne sposobnosti. Testom ne pripisuje veliko pomena, jih pa kljub temu ne izključuje - uporablja jih kot enega od osmih kriterijev za dokazovanje inteligentnosti. Inteligentnost naj bi ugotavljali v realnih življenjski situacijah oz. njihovih simulacijah - temu pravimo procesna diagnostika → pozitivno: tako izvemo več; negativno: časovna zamudnost, je težje in ni natančno izražena inteligentnost (ni IQ).

Najprej so dokazali 7 inteligentnosti (1983), za 8. so potrebovali malo več časa (1995).

Definicija inteligentnosti: inteligentnost je sposobnost reševanja problemov ali ustvarjanja produktov, ki so pomembni v realni kulturi, skupnosti.

8 inteligentnosti po Gardnerju

1. Logično-matematična - občutljivost in zmožnost za razlikovanje logičnih ali številčnih vzorcev, sposobnost sklepanja.
2. Jezikovna (lingvistična) - občutljivost za glasove, ritem (harmonijo) in pomene besed, občutljivost za različne funkcije jezika (sporočilna, prepričevalna, spodbujevalna, ...).
3. Glasbena - sposobnost za izvajanje in upoštevanje ritma, višine in barve tona, za presojanje oblik glasbenega izražanja.
4. Prostorska - sposobnost natančnega zaznavanja in dojemanja vidno-prostorskega okolja in izvajanja transformacij na neko prvotno percepcijo (npr. "V tem kraju smo pa že bili!").
5. Telesno-gibalna - sposobnost kontroliranja lastnih telesnih gibov in spretnega rokovanja s predmeti.
6. Interpersonalna - sposobnost razlikovanja ustreznega odzivanja na razpoloženje, temperament, motivacijo in želje drugih ljudi (in to tudi upoštevati!).
7. Intrapersonalna - dostop do lastnih občutkov in sposobnosti razlikovanja med njimi, sposobnost dvigniti se nad njih in kontrolirati svoje vedenje, spoznati lastno vrednost, pomanjkljivosti, želje in sposobnosti.
8. (1995) Naravoslovna (naturalistična) - prepoznavanje flore in favne, razlikovati in opaziti vzorce (primerke) v naravnem svetu, upoštevanje skupnih in različnih značilnosti pri kategorizaciji in grupaciji pojavov, konsistentna uporaba kriterija (merila) pri presojanju, uporaba teh sposobnosti produktivno (npr. pri kmetovanju, poljedelstvu, vzdrževanju, ohranjanju lepega - sožitje z naravo).

Zahodna šola najbolj spodbuja 1. in 2., najmanj 6. in 7.

Izvor in nevrološka lokacija inteligentnosti

1. Logično-matematična - izhaja iz preprostega manipuliranja s predmeti, sposobnost branja in pisanja matematičnih znakov (leva polobla), razumevanje odnosov in pojmov (leva in desna), geometrija (desna).

2. Jezikovna - izhaja iz čebljanja otroka v prvih mesecih (vsi otroci enako čebljajo, tudi gluhi in ne glede na jezik), večina procesov je razpršenih, ključni pa je levi senčni/temporalni reženj - Brocov, Wernickejev center (ključno za učenje jezikov, slušno razlikovanje).

3. Glasbena - otroci zelo natančno ponavljajo in reproducirajo glasove, celo pesmi; do vstopa v šolo se zaključi razvoj glasbenih sposobnosti, kasneje se le izpopolnjuje, izčiščuje, učenje branja glasbe; povezana je tudi s prostorsko inteligentnostjo; značilna je desna hemisfera.

4. Prostorska - tesno povezana z vizualizacijo, opazovanje zunanjega okolja; razvijejo jo tudi slepi (zato se imenuje samo prostorska, in ne vidno-prostoska); kaže se kot orientacija v mestu, na zemljevidu, tudi metaforično (drevo življenja) - desna hemisfera.

5. Telesno-gibalna - spretna uporaba telesa - groba in fina motorika (npr. čajni obredi in izdelava cvetja, šopkov pri Japoncih); zrela oblika se kaže kot vrhunski šport, dovršeni ples, izdelava materialov - leva hemisfera.

6. in 7. Interpersonalna in intrapersonalna - imata ločena centra, a sta razvojno povezani; poznavanje sebe vpliva na poznavanje drugih in obratno; osrednji pomen ima simbolizacija (vsaka kultura ima svoje simbole, običaje, mite, ...), v vsaki kulturi je različno, zato so tudi različne oblike teh inteligentnosti; zelo razvita interpersonalna: voditelji, delo z ljudmi, spretni starši; zelo razvita intrapersonalna: pisatelji, ko pišejo o svojih doživetjih; obe v čelnih režnjih, a v različnih centrih.

8 dokazov o mnogoterih inteligentnostih

• raziskave na nekdaj normalnih ljudeh, ki so imeli možgansko poškodbo (nek center poškodovan → izpad nekaterih inteligentnosti, ostanek drugih; npr. pri možganski kapi poškodovan govor, prostorska inteligentnost pa ne). To je prvi in najpomemnejši dokaz.
• intelektualni profili posebnega dela populacije: čudežni otroci (kažejo izjemne dosežke na nekih področjih, npr. šah, glasba, in to že zgodaj v življenju; kažejo ekstremne značilnosti do 10. leta), idioti savanti (nizek IQ, a na nekaterih področjih vrhunske lastnosti; npr. vrhunsko igrajo klavir po posluhu, note pa se ne morejo naučiti; sami izračunajo npr. na kateri dan pade 18.4.1883; ne zmorejo pa normalno funkcionirati v življenju).
• specifični mehanizmi obdelave informacij (npr. razlikovanje tonov v glasbi - različne sposobnosti kot razlikovanje sintakse v jeziku).
• uporaba spoznanja eksternalne in kognitivne inteligentnosti (rezultati raziskav, ko so morali opravljati 2 aktivnosti hkrati - če jih niso mogli, je bil dokaz različnih inteligentnosti v ozadju)
• psihometrične ugotovitve (Gardner sicer kritizira psihometrične ugotovitve, saj zajamejo samo ozek segment, vendar pa nekoreliranost dveh faktorjev pomeni različne inteligentnosti - teste inteligentnosti ne uporablja za ugotavljanje inteligentnosti, ampak kot enega od dokazov).
• karakteristična razvojna krivulja (različna za različne inteligentnosti; npr. govor razvijejo vsi normalni ljudje, pri logično-matematični je drugače).
• iz evolucijske psihologije (pri živih bitjih, ki so predhodila človeku; npr. ptičje petje - nima le človek razvitih sposobnosti, ki spadajo v glasbeno inteligentnost; orientacija v prostoru - npr. mačke.
• analiza simbolnih sistemov (npr. v glasbi, v arhitekturi, v matematiki; sredstva, s katerimi ljudstva prenašajo informacije; primarna težnja človeka, da se izraža v simbolnih sistemih).

Vpliv na izobraževanje

Gardnerjeva teorija je najbolj vplivala na izobraževanje. Že leta 1983, ko je bila objavljena, so v ZDA nastale take šole, katerih osnovni namen je bil: razviti čim več različnih inteligentnosti do stopnje, do kotere posameznik lahko. Uporaba sredstev iz okolja, da spodbuja uporabo neke inteligentnosti (npr. prerazporejanje klopi v razredu - razvijamo prostorsko inteligentnost), upoštevali tudi pri individualnem učenju.

Skoraj vsako snov se da učiti tako, da uporabljamo več inteligentnosti:

• npr. jezikovna inteligentnost: ponovijo snov s svojimi besedami
• logično-matematična: zapišejo ključne točke, grafični prikaz jezikovnega sporočila
• prostorska: miselni vzorci
• glasbena: pisanje rim, učenje ob glasbi
• telesno-gibalna: gibanje z rokami ("To je pomembno" in pokaže s prstom), zaigrajo odlomek
• interpersonalna: diskusija o snovi, primerjanje zapiskov
• intrapersonalna: spodbujanje samega sebe ("To zmorem"), razmišljaš o tem, kako ti bo snov koristila, razmišljaš o predznanju.

Tako učenje je bolj učinkovito, saj angažiraš več inteligentnosti.

Gardner meni, da vsi normalni ljudje lahko uporabljajo vse inteligentnosti, vendar ima vsak drugačen profil (močnejša/šibkejša področja). Vsa vrhunska stanja pa so mešanica več inteligentnosti (npr. vrhunski plesalci - telesno-gibalna, glasbena, interpersonalna).