FRI:UNI:Vodenje projektov:Psihološki in sociološki vidiki projektnega dela

<==Nazaj

Psihološki in sociološki vidiki projektnega dela

Splošno o skupinah

• Interesi skupine morajo biti povezani
• člani si morajo prizadevati za doseganje skupnega cilja
• V skupini mora biti močna osebna in medosebna motivacija

Vrste skupin

1. Primarne - sekundarne: prve so družina, prijatelji, zakonska skupnost, med člani je večja čustvena interakcija; druge so razni odbori, komisije, skupine za reševanje problemov, vse velike skupine
2. Neformalne - formalne:
   • v prvih si člani sami izberejo in zastavljajo cilje, vloge, aktivnosti in položaje, odnosi so bolj osebni, članstvo ni točno določeno, nastajajo tudi znotraj formalnih (lahko ustvarjalne ali destruktivne-klika ali klan za formalno skupino), povečujejo zadovoljstvo članov
   • v drugih je vsebina skupine določena od zunaj, člani se ne vključujejo prostovoljno, določeni vodja in ostali funkcionarji
3. Delovne skupine:
   • Proizvodna skupina: manjša, rutinska opravila, socialni odnosi so navadno manj intimni in trajni
   • Skupine za reševanje problemov: ustvarjalne skupine, praviloma začasne, tudi skupine strokovnjakov, uresničitev določenih nalog, naloge rešujejo na neformaliziran način, neverbalna komunikacija ima pomembno vlogo, skupine morajo biti ravno dovolj velike (cca. 5 članov)
4. Male skupine
   • Imajo omejeno število članov
   • največ 10 članov
   • v manjših se razvije večji občutek pripadnosti
   • v večjih je komunikacija otežena, posamezniki prevzamejo pobudo pri komunikaciji, "ne pridejo vsi do besede"
   • V premajhnih skupinah lahko prehitro pride do nesoglasij
5. Velike skupine
   • Več kot 20 članov
   • formalne, vloge natančno opredeljene
   • komunikacija in povezanost s cilji slaba
   • iz velikih skupin člani prinašajo statuse simbole v male

Nastanek skupin

• različni razlogi za ustanovitev in vključitev
• članstvo je lahko celo prisiljeno
• individualni cilji niso enaki skupinskim
• člani si različno prizadevajo za doseganje ciljev
• razhajanja mora skupina čimbolj odpraviti že v fazi oblikovanja

Proces izoblikovanja skupin

1. Organizacija in informiranje
2. Nastanek konfliktov
3. Kohezivnost skupine
4. Končna faza razvoja grupne strukture

• Odnosi se neprimerno hitreje stabilizirajo, če so bili člani v skupino vključeni prostovoljno, so motivirani za delo, če nimajo posebnih zadržkov do drugih članov ali do naloge.
• K stabilizaciji odnosov pripomore tudi stabilizacija vlog in statusa posameznih članov

• Delovni pogoji
  • prostor, tehnična oprema, spodbudno okolje
  • Neurejeno ali netolerantno okolje ima lahko izredno slab vpliv na delo skupine

• Pomen razlilk pri sestavi skupine
  1. Homogene - heterogene: heterogene so bolj inovativne in dajejo boljše rešitve, a porabijo za to več časa, čas adaptacije je daljši in težji
  2. Starostne razlike: praviloma nimajo negativnega vpliva, praviloma se uspešno kombinira zagnanost in revolucionarnost mlajših, ter izkušnje in znanje starejših; lahko se pojavi odpor mlajših do starejših
  3. Razlike v znanju in izkušnjah: nestrpnost, ki nastane zaradi teh razlik je lahko velika motnja
  4. Statusne razlike: negativno vpliva, saj povzroča zadržanost, nesproščenost, taktiziranje (mišljen je predvsem status v podjetju), šefov ni dobro vključevati v skupine
  5. Osebnostne značilnosti: za delo v skupini niso primerni vsi ljudje

• Statusi v skupini
  • se oblikujejo zelo kmalu
  • večina jih priznava
  • vsi se trudijo izboljšati svoj status
  • objektivni/subjektivni status
  • visok status prinaša prednosti in privilegije
  • tisti z nižjim statusom se lahko poizkušajo konformirati ali pa stautsu oporekajo pomen

• Vpliv osebnostnih značilnosti na učinkovitost dela
  • ni jasno določeno katere značilnosti imajo prednost za delo v skupini
  • kljub temu velja prepričanje, da niso vsi primerni za delo v skupini
  • delo v skupinah zahteva inteligentne, razgledane, in dinamične osebe, ki so pripravljene na stalni dialog, učenje in sprejemanje idej drugih

Vodenje skupin

• potreba po vodenju je odvisna od ciljev in nalog
• vodji se običajno pripisuje velik pomen za uspehe skupine
• nekih tipičnih značilnosti, ki bi jih moral imeti vodja ni

Vodenje projektne skupine

• važno je, da vsi člani čim bolj točno vedo, kaj se od njih pričakuje
• potrebno je redno nadzorovati storilnost vseh članov

Koordinacijski mehanizmi

1. Preprosta struktura: eden ali več vodij, ki direktno nadzoruje delo skupine, direktni nadzor
2. Strojna birokracija: če je vsebina natančno določena, organiziranje s pomočjo natančnih navodil, potrebna priučitev, standardizacija delovnega mesta
3. Delitvena oblika: če je možno natančno definirati rezultate dela, skupine na posameznih nalogah imajo proste roke pri odločanju kako bodo cilje dosegle, standardizacija delovnih rezultatov
4. Profesionalna birokracija: kadar ni možno natančno določiti niti vsebine niti rezultatov dela, standardna izobrazba
5. Pripadnost: vnaprej nedefinirani cilji, v velikih inovativnih skupinah, vzajemno prilagajanje

Direktor in producent

• vodstvene in tehnične naloge
• lahko v eni osebi, lahko ločeno (glavni vodja je lahko karkoli od tega)

Načini vodenja skupine

• demokratski in avtokratski način vodenja
• demokratske skupine so navadno bolj počasne
• v praksi vmesne različice
• medsebojni odnos, odnos do dela
  1. Ločen način: rutinsko delo, učinkovitost, standardizacija delvnega procesa
  2. Povezan način: kadar je potrebno ljudi motivirati, koordinirati delo in jih izobraževati; delo ni rutinsko; vzajemno prilagajanje
  3. Požrtvovalen način: v stresni situaciji, koordinacija profesionalne birokracije
  4. Integracijski način: razvojno ali raziskovalno delo, vzajemno prilagajanje

Odnosi in procesi v skupini

• intenzivni medsebojni odnosi
• norme - določajo kaj moramo storiti in kaj ne
• norme so merilo za ocenjevanje obnašanja posameznega člana
• konformizem
• neodvisno obnašanje
• antikonformizem
• večja kot je identifikacija s cilji in skupino, bolj je skupina trdna

Konflikti in načini njihovega reševanja

• rešujemo s kooperacijo in koordinacijo, ter tudi s tekomovanjem in nasprotovanjem
• dokler niso preveliki jih skupina poizkuša ignorirati
• vsi konflikti niso negativni (konstruktivni konflikti prinašajo koristi)
• omogočajo, da se spremenijo neustrezne vloge ali vrednote
• pojavljajo se tudi osebni konflikti (ti niso vezani na cilje in naloge skupine)
• lahko se oblikujejo koalicije - znak zaostrovanja konflikta
• Metode za uspešno reševanje konfliktov:
  1. Glasovanje: "poraženci" ne spremenijo svojega mišljenja
  2. Pogovori
  3. Odstop od nekaterih zahtev, ne da bi to zahteval od druge strani
  4. Iskanje obojestranskih koristi