<==Nazaj

Posebnosti projektov za razvoj programske opreme

• zelo raznoliki projekti
• uporabljamo predvsem metode, temelječe na izkušnjah
• učinke akcij je težko predvideti

Vrste projektov za razvoj programske opreme

• več kategorij glede na:
  • stabilnost projekta (1)
  • stabilnost razvojnega procesa (2)
  • stabilnost zmogljivosti (3)
• niso vse kombinacije realne
• štiri osnovne vrste projektov:
  • Problem realizacije: visoka 1, visoka 2, visoka 3
  • Problem razvrstitve: visoka 1, visoka 2, nizka 3
  • Problem načrtovanja: visoka 1, nizka 2, nizka 3
  • Problem iskanja: nizka 1, nizka 2, nizka 3

1. Problem realizacije
   • vse je skoraj idealno
   • osredotočimo se le na problem realizacije projekta
   • klasični razvojni cikel, direktni nadzor
2. Problem razvrstitve
   • nimamo dovolj zmogljivosti
   • problem je kako razvijalce razporediti na delovne aktivnosti
   • standardizaicja razvojenga procesa nam omogoča izmenljivost ljudi med nalogami
   • klasični razvojni model
3. Problem načrtovanja
   • problem kako uresničiti zahteve
   • standardizacija delovnih rezultatov
   • postopni razvoj
   • za lažje vodenje potrebujemo nekaj več zmogljivosti in možnost prekoračitve časa in stroškov
4. Problem iskanja
   • zahteve nejasne
   • projekt je razvojne narave
   • org. oblika: pripadnost skupini
   • vzajemno prilagajanje
   • razvojni model serije prototipov

Zrelostne stopnje razvojne skupine

1. Začetna
   • deluje "ad hoc"
   • za napredovanje mora skupina: vzpostaviti projektni način vodenja, uvesti kontrolo kvalitete, vzpostavi sistem za upravljanje s konfiguracijami
2. Ponovljiva
   • za napredovanje mora skupina: ustanoviti skupino za iskanje izboljšav razv. procesa, vzpostaviti razvojno arhitekturo, uvesti metode orodja in strandarde za načrtovanje kodiranje in testiranje
3. Določljiva
   • za napredovanje mora: relizirati merjenje in shranjevanje podatkov o poteku razvoja, imeti ambiciozen načrt za zagotavljanje kvalitete prog. opreme s pomočjo kvantitativnih meritev
4. Vodljiva
   • za napredovanje mora: avtomatično zbirati podatke, uporabljati te podatke za analizo in spremembe razvojenga procesa
5. Optimizirajoča
   • stabilna osnova za izboljšanje razvojnega procesa
   • v središču pozornosti je izboljšanje razvojnega procesa (ne produkta, kot je to na nižjih nivojih)

Ocenjevanje stroškov

• najprej moramo poznati zahteve in cilje
• razvoj prog. opreme je pretežno inetelktualno delo, ki ga je težko meriti
• ocenjevanje otežuje še relativna mladost panoge
• grobe ocene
• večja kompleksnost - večja nezanesljivost ocen
• zavedati se moramo kakšna natančnost ocene je sploh možna

Merila za ocenjevanje

• merilo človek-mesec je v teh okoliščinah lahko zelo varljivo
• razlike med programerji so lahko izredno velike
• lahko se zgodi, da večje število prgramerjev ne pomeni hitrejše izbedbe projekta (preveč časa za komunikacijo, programerjem v večjih skupinah storilnost pada)
• tudi druga metoda LOC-Lines Of Code je lahko varljiva
• nekoliko bolj zanesljivo je ocenjevanje s pomočjo operacij in operandov, ki nastopajo v kodi
• LOC se lahko enostavno pretvarja v človek-mesec in obratno
• tretja vrsta meril so t.i. funkcijske točke: ocenjujemo določene notranje strukture ali zunanje parametre
• so subjektivna merila, saj nimajo fizičnega ekvivalenta

Metode za ocenjevanje

• dosti razvojnih skupin dela napako, ko sistematično ne ocenjuje potrebnega časa (bodisi se jim ne zdi potrebno, bodisi imajo to za izgubo časa)
• Dekompozicijske metode
  • celotno delo razdelimo na manjše dele
  • te manjše dele je lažje sistematično oceniti število vrstic ali funkcijskih točk
  • nato s pomočjo meril produktivnosti (lastnih empiričnih ali prevzetih) ocenimo potrebni čas in zmogljivosti
  • uporabimo jih, ko že poznamo notranjo strukturo prog. opreme
• Empirične metode
  • uporabljajo izkustvene formule na osnovi dokončanih projektov
  • uteži v formulah izbiramo iz tabel
  • lahko uporabimo že bolj zgodaj v razvoju (na osnovi zahtev in omejitev)
• Metoda Delphi
  • od več ocenjevalcev izberemo ocene (ki jih podajo na osnovi ene od zgornjih skupin metod)
  • ocene razdelimo nazaj med ocenjevalce (anonimno)
  • lahko modificirajo sojo oceno
  • v nekaj iteracijah ocena konvergira v dober približek
  • druga metoda zahteva, da vsak ocenjevalec poda optimistično, pesimistično in realistično oceno - pričakovani čas izračunamo tako kot pri metodi PERT

Linearni modeli

• Splošna oblika:
• Nelsonov model (enačba in tabela faktorjev v knjigi, stran 108)
• ni korektno, da v eni enačbi seštevamo realna, cela in boolova števila
• kljub koeficientom, ki so podani na dve decimalki, ocena še zdaleč ni tako točna

Nelinearni modeli

• Splošna oblika: E = (a + bKLOC^c)f(x₁,...,x_n)
• Osnovna oblika: E = (a + bKLOC^c)
• izpeljemo iz regresijske analize iz podatkov preteklih projektov
• s korekcijskim faktorjem f(...) uravnavamo rezultat (recimo glede na izkušenost ekipe)
• konstante a, b in c izračunamo na podlagi preteklih projektov
• vsak model je prirejen za tisti tip projektov, kateri so mu služili za osnovo
• c določa, če se delo veča ali manjša, ko se obseg veča
• večina ind. izdelkov se ceni z večanjem obsega proizvodnje; programska koda se z večjim obsegom vse bolj komplicira, kar podraži zadevo

Model COCOMO

1. Osnovni COCOMO
   • E = bKLOC^c
   • organske projekte razvija relativno majhna in izkušena skupina v znanem okolju (b=2.4, c=1.05)
   • vgrajeni projekti so tisti, kjer je za programsko opremo veliko omejitev (b=3.6, c=1.2)
   • polpovezani projekti so vmesna stopnja (b=3.0, c=1.12)
2. Srednji COCOMO
   • v enačbo vpeljuje še 15 korekcijskih faktorjev, ki vplivajo na produktivnost skupine
3. Podrobni COCOMO
   • Podoben srednjemu, le da uporablja več različnih tabel korekcijskih faktorjev

Metode s funkcijskimi točkami

• uporablja diagram pretoka podatkov
• na najosnovnejšem nivoju diagrama podatkov so prikazane funkcije v uporabniškem vmesniku
• vsaka funkcija ustreza neki transformaciji v diagramu pretoka podatkov
• velikost transformacije je odvisna od velikosti vhodnih podatkov (TC)
• E = axFP'^b (ostale enačbe, knjiga str. 112)

Upravljanje s konfiguracijami

• upravljanje z vsemi elemeti, ki rastejo preko celega projekta (koda, dokumentacija, zahetve, rezultati testiranja)
• zelo pomembno!
• ti elementi se med razvojem projekta spreminjajo in dodajajo
• v vsakem trenutku moramo imeti uradno verzijo - vsi njeni elementi morajo biti formalo sprejeti in dogovorjeni
  • izvorna koda
  • objektna koda
  • zahteve
  • načrti
  • načrt testiranja in testni primeri
  • rezultati
• za shranjevanje uradne verzije uporabljamo posebne baze, ki skrbijo tudi za pravilen dostop in spreminjanje elementov
• vsak morebiten poseg v uradno verzijo je treba prej skrbno preučiti in stestirati

Kvaliteta programske opreme

• vse več govora o tem
• kvaliteta se izplača
• preprečevanje škode, celo izgube življenj
• pojavljajo se razni standardi (ISO9000)

Kaj je kvaliteta

• težko definirati in izmeriti
• notranji in zunanji vidiki kvalitete
• Pet definicij kvalitete:
  1. Transcendentna: notranja kvaliteta, težko definirati, poznavalci jo začutijo :D
  2. Uporabniška: uporabnost sistema, kako sistem rešuje potrebe uporabnika
  3. Na osnovi produkta: zadeva lastnosti prog. opreme
  4. Na osnovi specifikacije: kako se ujema s specifikacijo
  5. Vrednostna: stroški in dobički pri načrtovanju in vodenju projekta
• McCallove skupine faktorjev kvalitete:
  1. Delovanje produkta: pravilnost, zanesljivost, učinkovitost, varnost, uporabnost
  2. Revizija produkta: možnost vzdrževanja, možnost testiranja, fleksibilnost
  3. Tranzicija produkta: prenosljivost, ponovna uporabljivost, združljivost

Standardizacija kvalitete

• dve poti:
  1. preveriti kvaliteto gotovega izdelka
  2. organizirati tak razvojni proces, da bo izdelek zagotovo dosegel določeno raven kvalitete
• vse bolj se uveljavlja drugi način
• ISO9001, IEEE - vsi tej standardi poizkušajo zagotavljati kvaliteto na drug način

Orodja za razvoj programske opreme

• najprej prevajalniki, urejevalniki in razhroščevalniki
• danes se razvijajo orodja CASE, ki omogočajo pomoč pri celotnem razvojnem procesu nove prog. opreme
• najprej so omogočala predvsem administrativno delo, danes pa vse več (specifikacija, dokazovanje pravilnosti, ...)