<==Nazaj

Kodiranje

• prevajanja načrta programske opreme v programski jezik
• če je načrt dober gre le za mehansko opravilo
• kvaliteta je neposredno odvisna od kodiranja in izbranega programskega jezika

Lastnosti programskih jezikov

Psihološke lastnosti

• semantično znanje: splošni koncepti
• sintaktično znanje
• važnejše psihološke lastnosti programskih jezikov:
  • Uniformnost: en znak pomeni le eno stvar
  • Dvoumnost: določen izraz se ne sme razumeti na več načinov
  • Kompaktnost: število sintaktičnih informacij

Tehnične lastnosti

• določajo predvsem o primernosti jezika za določeno vrsto problema
• osnovne lastnosti:
  1. Težavnost prevajanja načrta v kodo
  2. Učinkovitost prevajalnika
  3. Prenosljivost kode
  4. Ustrezna programska razvojna okolja
  5. Zmožnost vzdrževanja

Jezikovni konstrukti

1. Deklaracije
2. Podatkovni tipi in strukture
3. Kazalci
4. Inicializacija
5. Kontrolne strukture
6. Moduli
7. Prenos parametrov
8. Rekurzija

Specializacija programske kode

• stremimo k čim enostavnejšim in splošnim rešitvam
• koda naj ne bo najhitrejša možna, ampak taka, da zadovolji specifikacije
• hitrost dosežemo s specializacijo kode

Dokumentiranje programske kode

• nujno za hitro razumevanje
• pomembno je sprotno dokumentiranje kode
• uvodni komentarji, komentaji med kodo
• logična in vizualna organizacija kode
• komentarji med kodo naj bodo le tam, kjer je kakšna posebnost
• pri vzdrževanju je potrebno spremeniti komentarje
• ustrezna izbira imen

Uporabniški vmesniki

• enostavna uporaba in hitro učenje
• odnose računalnik-človek lahko razjasnimo s tremi vrstami modelov:
  1. Mentalni model: tako si uporabnik sistem predstavlja v glavi
  2. Slika sistema: na njej je osnovan mentalni model, vsebuje vse elemente sistema, s katerimi pride v stik
  3. Konceptualni model: je tehnično pravilen, popoln in konsistenten
• osnovna vloga UI je uskladitev mentalnega in konceptualnega modela
• izogibamo naj se dolgim zaporednjem ukazov
• uporabljamo analogije, metafore
• iste spretnosti uporabljamo v podobnih situacijah
• krivulja učenja
• preverjanje podatkov, ki jih vnese človek
• barve, zvok, ... uporabljamo za podajanje informacij, ne za šminko!
• pri oblikovanju UI je potrebno vključiti bodoče uporabnike