FRI:UNI:Ekonomika in poslovne funkcije

Nova stran, ki bo pomožnosti imela zbrane najbolj pogosta vprašanja in odgovore se nahaja na naslovu - UL/FRI/UNI-RI/PF/Izpiti/FAQ.

Vsebina strani ustreza predmetu Ekonomika poslovanja in poslovne funkcije, ki se je predaval po starem, 9 semestrskem programu. Gradivo za predmet Poslovne funkcije po novem programu se nahaja tukaj.

Nekaj besed o izpitu

Na izpitu Miran izvede demonstracijo, kako izgleda organizacija v praksi. Na vsak izpit pride 15 minut prej (če je ob 8:00, torej ob 7:45) in takoj na začetku vpraša, kdo se želi odjaviti (teh je navadno veliko, saj piše izpit vedno vsaj kakih 5 smeri in fakultet). Nato vsakega posebej pokliče in mu dodeli ustrezno mesto v predavalnici. Ko te pokliče se moraš takoj jasno zadreti (Miran že slabo sliši - ima slušni aparat), da si prisoten ter hitro zasesti dodeljeno mesto (nikar lesti čez klopi, ker te v tem primeru takoj okrega, da se to ne spodobi). Tovrstno razporejanje traja najmanj pol ure, saj mu sistem neprestano mešajo zamudniki, katere vsakega posebej pošteno okara. Vsakomur določi tudi uro in minuto ustnega izpita, ki je navadno še isti dan, oz. delovni dan ali dva po pisnem izpitu. Pisanje traja polno uro, do sekunde natančno polno uro, pri čemer je med drugim tudi določeno, kdo lahko kdaj kaj vpraša med izpitom. Vprašanj je 12, določena so vredna tudi po 13 točk, skupaj 100 točk. Za ustnega jih je potrebno zbrati vsaj 43. Nekatera vprašanja so za obkroževati, nekatera pa so odprta, kjer lahko na široko napišeš po svoje, vendar se s tem najverjetneje tudi precej oddaljiš od Miranovega pogleda in tako dobiš temu primerno skromno število točk. Kakšna vprašanja so bolj kot ne trivialna, spet druga najfinejše podrobnosti iz njegovih papirnih špehov.

Ker je izpitov končno število, obstaja možnost, da dobite enega izmed zbirke osemnajstih, ki jih je kot PDF možno dobiti na FRI-INFO. Če vse ne gre tako gladko, dobite kakšnega izmed novejših izpitov in si morate pomagati z vprašanji in odgovori na tej strani. V najslabšem primeru dobite neznan izpit - takrat se morda splača na hitro vzeti kak drug izpit in ne prvega na kupu (Miran pri razdeljevanju izpitov le-te dodeljuje diagonalno, tako da dobiš v roke izpite tudi za vse svoje diagonalne sosede nazaj) vendar v tem primeru tvegaš, da te Miran ustreli (to jasno pove, da je potrebno za kogar izbira izpite, potegniti ven pištolo in ga ustreliti).

Zaradi vojaške discipline in optimalnega algoritma posedanja pišočih, je prepisovanje skorajda nemogoče. Možno je morda kakšno vprašanje izvleči iz svojega neposrednega diagonalnega soseda, vendar se s tem neprimerno izpostavi tveganje, da te Miranovo oko, ki ves čas izpita nepremično bolšči v predavalnico, zopet prestreli in prerešeta s salvo svoje neprekosljive retorike. Tudi uporaba pripomočkov je bolj kot ne onemogočena. Vso "opremo" je potrebno pustiti ob strani in razen pisala, kalkulatorja in indeksa in obleke ne smeš imeti pri sebi NIČESAR. Tudi če ti kakšen listek uspe pretihotapiti, je bolj klavrna možnost, da se ob obilici snovi ravno to pojavi na izpitu, povrhu vsega sledi še ustni izpit, kjer je potrebno na izust izstreliti (največ 30 sekund časa/vprašanje) odgovor.

Vprašanja in odgovori

Povečini gre za vprašanja z odgovori iz pisnih testov, sem ter tja pa je kakšen tudi iz ustnega izpita. Vsi odgovori niso dobri, nekateri celo manjkajo. Tam je to posebno označeno z [PREVERITI] oz. [ODGOVORITI], zato se naproša, da si nekdo vzame čas in na ta vprašanja dobro odgovori. Nekateri odgovori so tudi nekoliko preobsežni, katerih namen je bralca nekoliko seznaniti s tematiko vprašanja.

- Stopnja določitve standardov delovnih predmetov je pri projektiranju novega tehnološkega procesa umeščena med kateri dve stopnji? (naštetih je bilo pet možnosti, za obkrožiti) Umeščena je med stopnji

• (10) določitve števila potrebnih delovnih mest (z opremo) in
• (12) določitve vrste proizvodnje

- Ko v oddelku za določitev delovnih časov določajo norme, morajo proučiti stanje dejavnikov, ki na ta normalni delovni čas vplivajo. Navedite jih štiri. Določitev normalnega delovnega časa je odvisna od:

• organizacije poslovanja v širšem,
• pogojev delovnega prostora,
• upoštevanje časa, potrebnega za uvajanje zaposlenca v izvajanje opravka,
• povprečno zahtevanih psiholoških in fizioloških sposobnosti za izvajanje določenega opravka,
• povprečno zahtevanega znanja

- Pravimo, da morajo biti člani organov upravljanja (obkroži pravilno): a) lastniki kapitala b) zaupni ljudje c) najvišji ravnatelji d) vsi člani e) univerzitetno izobraženi ljudje

- Teorija organizacije je

jedro organizacijske znanosti, je opisovalna in napovedovalna, proučuje pojave znotraj združbe (stike, součinkovanja, vzorce, razmerja, sestave, procese).

- Težnja k vzpostavitvi ravnotežja, ujemanja se nanaša na:

kibernetični model.

- Tri značilnosti, ki opredeljujejo skupino:

dejavnosti, součinkovanja in občutki. Oblikuje se komformnost, trdnost, konflikti, skupina je prodornejša in močnejša, podpora osebni varnosti, člani se ščitijo.

- Opišite + slika odnos med avtokratskim liberalnim in demokratskim slogom.

Ponazorimo s trikotnikom (ABC)ADL: Avtokratkski, Demokratski, Liberalni

Vidimo, da demokracija ni nasprotje avtokracije, ampak gre za odmik od individualne prostosti. V demokraciji so vrednote sprejete, v avtokraciji pa vsiljene. Avtokratski: popolna oblast nad podrejenimi, brez zaupanja, ukazovanje, brez posvetovanja, oster, tog; Demokratski: čim večje sodelovanje, zaposlencev, interesi zaposlencev, zadovoljiti, sestanki, seje, neformalno. Liberalni: vsak neodvisen, polno pooblaščen, brez stalnega nadzora, samo splošne meje, daje največ možnosti za razvoj posameznika.

- Razlika in podobnosti pri ravnateljevanju in vedenju.

Teorije organizacijskega vedenja: obravnava posameznike, skupine in sestave, da bi lahko obvladali njihovo obnašanje. Obravnavamo organizacijsko sestavo kot neodvisno spr., odvisne pa so nagnjenja, stališča, izidi. Teorija ravnateljevanja je predpisovalna (kaj storiti, da pridemo do izida) in načrtovalna. Povezujejo jih vidiki združbe: teor. org. zanimajo pretežno skriti vidiki (stališča, vrednote, občutki), teorijo ravnatelj. pa z vidnimi vidiki (cilji).

- Da bi bila analiza projektiranja uspešna (analiziranje projektiranje sestav vlog in sistemov) moramo:

zagotoviti ustrezno širino podatkov (imeti dovolj podatkov), zaščititi človeški vidik (proučujemo funkcije in dejavnosti, ne pa dosežke posameznikov), uporabljati analitska orodja na širše sprejetih standardih (določiti modele, tehnike in merila pred zbiranjem podatkov), proučevati moramo hitro in stroškovno učinkovito.

- Vse kar veste o komuniciranju ali vedenju brez besed!

Določajo fizični gibi, kakšna je fizična navzočnost, geste, mimika, nebesedna sporočila, gibi z očmi, drža, razdalja, kretnje, ton glasu, oblačila, sporočila brez besed (spol oddajnika), vse to so odzivi čustev, lahko posredujemo na ta način veliko sporočil.

- Kaj v združbah urejamo z organizacijskimi predpisi?

Koordinacijo! Koordinacija z listino ali dokumentacijo je najmočnejše orodje koordinacijskega sistema in to so org. predpisi na katere se moramo vedno opirati! Biti morajo zato vedno dosledno podani. Predpisi pa so oprti na splošne akte (zakonodaja). V največji meri določajo vlogo in status članov združbe. Z njimi se ureja vse vidike delitve dela, vloge zaposlencev, razmejevanje dolžnosti, oblasti in odgovornosti med posameznimi enotami.

- Oddelek za izobraževanje, obveščanje, nagrajevanje spada v:

kadrovsko funkcijo.

- Opišite pomen znanja kot proizvodnega tvorca.

Znanje tvorijo knjige, članki, izkušnje, standardi, dosežki. Znanje je treba pripeljati do pravih ljudi v združbi. Ravnatelji morajo črpati implicitna znanja, ga narediti eksplicitnega in v korist združbe. Znanje ima velik pomen, zato je ravnanje z njem velik izziv. Za dosego uspeha moramo razpolagati z znanjem. Z znanjem znamo izboljševati in popraviti! - daje nam tekmovalno sposobnost. Znanje je prva vrsta v tekmovalnih prednosti.

- Po 2 primera tehnoloških listin in listin izdelave:

Tehnološke listine so: tehnološki normativni list, kosovnica, temeljni načrt.

Listine za izdelavo so: dobavnice, prejemnice, izdajnice.

- Opiši vsebino urejanja tehničnih razmerij.

Kakšen poslovni učinek bomo imeli, kako ga bomo dosegli? Dejavnost združbe je potrebno razčleniti na logično povezane opravke, ki jih razdelimo tako, da jih ustrezno porazdelimo med ljudi. Proces pripravimo tako, da bomo čimbolje izrabili določeni prvine poslovnega procesa. Pri tem je potrebno upoštevati: logično in gospodarno zaporedje opravkov, kar najbolj izrabiti sodelovanje člana združbe, razmerje med izdelavnim časom in pripravljalno, pomožnim časom mora biti čimvečje.

- Kaj sodi v lastnosti industrijskega podjetja?

Industrijska družba: standardizacija, specializacija, sinhronizacija, koncentracija, maksimizacija, centralizacija. [PREVERITI] Lastnosti zahtev, ki jih postavlja trg industrijskemu podjetju: kakovost, ceno, točnost dobave.

- Opiši kakšen je odziv članov združbe na preveč opazne spremembe kulture.

V združbah lahko pride do sprememb razvrščanja vrednot in s tem do sprememb kulture (zlasti v gosp. krizi, tehnoloških sprememb, sprememb v ravnateljstvu). Tedaj zaupanje zaposlencev izgine, skupaj z utemeljenostjo in uporabnostjo prejšnjih vzorcev razmišljanja in delovanja. S tem je ustvarjena priložnost za oblikovanja novega soglasja glede drugačnih vzorcev in razmišljanj. Ravnatelji morajo izgrajevati ustrezne kulture: prekrivati se mora sistem proglašenega in dejanskega sistema vrednot ter pomemben je tudi delež članov, ki sprejema skupne vrednote v združbi.

- Napiši eno od smeri usklajevanja formalne in neformalne organizacije.

Neform org. ima samosvoj sistem statusnih položajev in svoj kom. sistem, se upira spremembam in se močno odziva na kadrovsko spremembo. Neformalno org. moramo dopuščati, ne pa jo uničevati - včasih nam ponudi kakšen učinkovit neformalni postopek, ki ga nato uzakonimo. Lahko tudi formaliziramo položaj vplivnih članov, ki so si takšen status že priborili.

- Opiši kako razmišlja posameznik o svojem razvoju v okviru organizacije.

V organizirani združbi lahko skrijemo svoje slabosti in ponudimo v menjavo svoje sposobnosti. Opazuje uspešnejše od sebe v pravem času, še več, želi jih ustvarjalno preseči. Z organizirani združbi bo lahko dosegal boljše razultate. Ima skupne namene in cilje z združbo. Organizacija posameznika pritegne, ga povabi k sodelovanju in zadovoljuje njegove potrebe.

- Razlogi za tržni uspeh poslovnega učinka.

Podjetje ima lahko tak položaj panoge (redke prvine, drage za posnemanje) drugo pa je vidik razpoložljivih prvin (izkušnje, dejavniki, čas obratovanja). Tržni uspeh izdelka: ima uporabno vrednost, dobre tehnične lastnosti, estetske, ekološke in ekonomske (nizki stroški in cena) lastnosti; tudi dobra raziskava trga, dobro oglaševanje.

- Kam sodi pojem "stroški po stroškovnih mestih"?

V org. enoto proizvajalne funkcije: stroškovno računovodenje (to je računovodenje notranjega področja poslovanja). [PREVERITI]

- Katera 2 zahtevna izziva imajo organizatorji oz. ravnatelji?

Ravnatelj mora za uspešnost vzpostaviti med sodelujočimi ustrezna razmerja in jih obvladovati. Izbrati mora ustrezne sodelavce, kar je zelo težka naloga. Sprejema najpomembnejše odločitve (vzpostavljanje org. strategije, poslovno politiko).

- Katere tehnike lahko ravnatelji uporabijo za izboljsanje komunikacije?

Dvosmerno komuniciranje, izboljšanje sposobnosti poslušanja, poudarjeno obeščanje, poštenost, iskrenost, uporaba več komunikacijskih kanalov (pisma, pogovori, govori, razprave itd.). Zavedati se morajo besedne in nebesedne vsebine sporočil. Doprinaša tudi empatija (vživetje v sogovornika). Tudi: jasnost, natančnost, smiselnost, razločnost, brez šuma, ne preveč naenkrat, preveriti ali je prejemnik doumel sporočilo.

- Ravnateljski slogi po McClellandu?

Razločuje glede na potrebo po: moči, pripadnosti, dosežkih.

- Dve od treh psiholoških vidikov motivacije po Hackmanu in Oldhamu.

Smiselno delo, odgovornost za izide, poznavanje dejanskih izidov.

- Kaksna je razlika med delovnim programom in organizacijsko vlogo?

Organizacijska vloga se izraža v vlogi pričakovanja drugih zaposlencev v tem kaj mora nekdo narediti. Sestavljena je iz dveh pomembnih delov: delovni program zaposlenca in druge zadolžitve (član svetov, odborov, komisij). Od vsakega, ki opravlja svojo vlogo pričakujemo učinke, ki prispevajo k doseganju ciljev združbe. Pri delovnem programu so to učinki, ki jih ovrednotimo z ekonomskimi kazalniki in kazalci, pri drugih zadolžitvah pa so bolj organizacijskega značaja (vzdušje, ugled). Delovni program je spisek nalog, ki jih je nekdo sposoben in dolžan izvajati v delovnem okolju (npr. poučevanje in raziskovanje).

- Kje je pomemben proizvodni ritem?

Pri objektivnih zahtevah v proizvajalnem procesu (sorazmernost, vzporednost, proizvajalni ritem, povezanost). V organizaciji tekoče proizvodnje (tekoči trak), je pomembna ostvaritev proizvajalnega ritma - zaposlenci so pod pritiskom časa, ker morajo temu ritmu slediti.

- En primer neposrednih in posrednih informacij, ki jih uporabljamo pri načrtovanju prodaje. Razlike v stroških med njima.

Neposredno: panel (posvetovanje) trgovin, panel gospodinjstev -> več dela, več denarja, vendar so to izvirni podatki.

Posredno: medmrežje, raziskave trga, uradne statistike -> poceni, vendar sekundarni podatki. [PREVERITI]

- Napiši dve zadregi, s katerimi se srečujemo pri vzpostavljanju organizacijske sestave, strategije in kulture.

Preveč opazne spremembe dojemajo ljudje kot revolucionarne, sunkovitih sprememb si ne smemo dovolitim, razen izjemoma. Problem je uvajati spremembe, če podjetje dobro posluje. Vedno naletimo na določen upor - nekateri ne marajo sprememb! Zavedati se je potrebno, da bodo org. strategijo uresničiči ljudje, za nekoga so lahko te strategije razumljive, uresničevanje pa nikakor ne.

- Obkroži tri motivacije ravnateljev od petih:

Za svoje delo so bistveno bolje nagrajeni, imajo zahtevne (izivalne) opravke, vsebinsko privlačnejše delo, večje pristojnosti. Možnost dosežkov, možnost pridobiti priznanje, privlačnost dela, obseg odgovornosti in možnost za napredovanje. [PREVERITI]

- Na kaj moramo paziti pri kadrovski sestavi združbe?

Ne smemo določati delovnih mest programov tako, da bodo kar najbolj pisani na kožo posameznikom - to vodi h konformizmu! Morajo pomeniti izziv in izvleči iz posameznika kar največ. Uveljaviti moramo stališče, da je za vsako napredovanje potrebno dokazano znanje, ne naključje. Napreduje tisti, ki zna, zmore in hoče. Zaposlenci morajo imeti široka delovna področja, se izobraževati. Problem, ker dobri ljudje hočejo biti dobro plačani. Zaposlence moramo spodbujati z izzivi. Najpomembnejša je odločitev, kdo gre lahko v službo: preveriti moramo ljudi s testi (inteligenčni, psihološki, čustveni).

- Naštej oddelke proizvodnega obrata:

oddelek za notranji transport, oddelek za prilagoditev delovnih predmetov zahtevam glavnega tehnološkega procesa oziroma priprava materiala, (poskusna proizvodnja, oprema v proizvajalnem obratu).

- Kakšna je razlika med organizacijskim procesom in organizacijsko sestavo?

Naloga organizacijske sestave je pravzaprav uresničitev stategije, povezovanje strategije in sestave pa je naloga organizacijskega procesa.

- Pogoji za uspešnost tehnične delitve dela so:

Dovolj velik obseg dela, ustaljene prvine in vplivi iz okolja, možnost učinkovite koordinacije.

- kdo se je spomnil 4F?

Gospa Kanter: focused, friendlier, faster ...

- Bogovi in kultura:

Apolon - kultura vloge, Atena - kultura naloge, Dioniz (osebnosti), Zeus (Moči).

- EAN, kje ga uporabljamo:

European Article Number (EAN) je koda, evropsko označevenje blaga, v prodajni funkciji.

- Glavna naloga org. strategije:

Poglavitna naloga org. strategije je, da preko org.procesov vzpostavi taka org. razmerja ter org. sestave, vloge in sisteme v združbi, ki bodo olajševala in pospeševala doseganje ciljev in izrabo prednosti združbe. S strategijo določimo najbolj pomembne cilje, sredstva, kako bomo te cilje dosegli. Glavni namen strategije je dobiti gospodarsko ali drugačno moč; pri tem uporabljamo različne politike.

- Kdo naj bi bili člani uprave in kdo sedi v upravnih odborih?

V upravi: najpomembnejši ljudje v združbah, ki so hkrati nosilci upravljalske in najvišje ravnateljske funkcije. V upravnih odborih pa sedijo ljudje, ki so v združbi in taki ki niso, vsekakor tisti, ki imajo največ potrebnega znanja upravljanja in interesov. [PREVERITI]

- Med katere faze novega proizv. procesa gre standardizacija delovnih predmetov?

Določitev standardov delovnih predmetov je 11. stopnja projektiranja novega tehnološkega procesa, spada pa pod 2. fazo: DOLOČANJE ZNAČILNOSTI MOŽNEGA PROIZVAJALNEGA SISTEMA IN PROCESA.

- Na katera razmerja naj se osredotoči organizator?

Organizatorji se morajo posvetiti zlasti tistim formalnim vrstam razmerij, v katerih se posamezniki v združbi pojavljajo kot nosilci posameznih organizacijskih vlog. Izmed razmerij tehnične, kadrovske, koordinacijske, komunikacijske in motivacijske narave pa je razmerje komunikacijske narave najpomembnejše.

- Organizacijske vloge. Kaj dela predstavnik skupine, ki ima stike z drugimi skupinami?

Predstavnik skupine (običajno ravnatelji), ki prihajajo v stik s predstavniki drugih skupin so nujno vključeni v politično delovanje v združbi. Zaradi tega se morajo dodobra seznaniti s politično strategije in taktiko birokratskih iger (načini navezave stikov, čas za navezavo, ali se veliko kritizira) in morajo politizirati (porabiti veliko časa za vzpostavljanje razmerij in rahljanje omejitev)!

- Delovni časi (normalni) - študija dela (kakšni dejavniki vplivajo).

Dejavniki, od katerih je odvisna določitev normalnega delovnega časa: pogoji delovnega prostora, organizacija poslovanja, upoštevanje časa za uvajanje zaposlenca v izvajanje opravka, povprečno zahtevano znanje, povprečno zahtevane psihološke in fiziološke sposobnosti. Za določitev norme pa je potrebno analizirati delo: določiti gibe, ki so potrebni za izvajanje, nato uporabiti preverjene časovne enote za nek gib in nato sešteti + časovni dodatki (npr. utrujenost).

- Določila delovnega programa.

Delovni program temelji na delovnem področju zaposlenca. Gre za opravke, za katere je nekdo usposobljen in za katere izvajanje je združba zainteresirana. Na oblikovanje delovnih programov vpliva: kako podrobno so naloge funkcijskega področja določene, kako so med seboj povezane, kakšna je kultura znotraj funkc. področja (skupna pravila, vrednote ...), kakšna je sestava oblasti znotraj funkcijskih področij ter kako se ta oblast uresničuje (dobra je sodelovalna oblast). [PREVERITI]

- Lestvica poistovetenosti z združbo.

Prisila (v suženjstvu), prilagoditev (v tlačanstvu), povračilo (v socializmu), poistovetenje (omogočati vsem zaposlencem da postanejo solastniki združbe) - to je najboljše.

- Vrste skupin so:

zaprte nasprotujoče (najslabše, samo svoji interesi), zaprte ravnodušne (pustite nas na miru), odprte ravnodušne (v gradbeništvu, turistiki, hitro menjavanje), odprte sodelujoče (najboljše).

- Načela finančne funkcije.

Zagotavljanje plačilne sposobnosti, načelo donosnosti, načelo varnosti, načelo neodvisnosti (poslovne).

- Nariši organizacijsko shemo v smislu razmerja med razvojem in oddelkom kakovosti, če dajemo velik pomen kakovosti.

Piramida:

CEOKA (TQM - total quality management) - kakovost v središču vsega, družabništvo, strankino zadovoljstvo

Obvladevanje kakovosti (vsi zaposlenci, si prizadevajo za kakovost, postopki, načrti)

Zagotavljanje kakovosti (kvaliteta procesov, operacij)

Kontrola kakovosti (ali določeni izdelki ustrezajo kakovosti)

- Obkroževanje, jst sm zaokrožil pod a,c in d in sm dobil 3 točke.

- Vsako org. razmerje je določeno s 4 določili:

vsebina, čas, smer, obseg.

- Od česa je odvisno poistovetenje zaposlencev s cilji ter strategijo in izidi združbe ter kako se poveča.

Poistovetenje je odvisno od dolgoročne povezave med gmotnim položajem združbe in zaslužki zaposlencev. Predanost delu je povezana s položajem posameznika, višji kot je, bolj je posameznik predan. Pomembno mesto imajo sistemi nagrajevanja, vsak mora dobiti pošten delež v nagradi (lastništvo, dobiček, napredovanje). Med zaposlenci je pomembno zaupanje, zvestoba, posvetiti se doseganju skupnih ciljev. Združba mora tudi uresničiti pričakovanja posameznikov, ki morajo biti stvarne (npr. želijo biti uspešni). Članom mora biti omogočeno, da uresničujejo svoje zamisli.

- Komu je zaposlenec podrejen v matični obliki?

Človek je podrejen ravnatelju matične org. enote in hkrati ravnatelju projekta.

- Na levi stani so surovine, polizdelki, izdelki. Kje jih skladiščimo?

surovine -> nabavna f. polizdelki -> proizvodna f. izdelki -> prodajna f.

- Obkroži pravilne odgovore glede teorije organizacije in ravnateljevanja.

Teorija organizacije je bolj opisovalna in napovedovalna. Proučuje pojave znotraj družbe - stike, součinkovaja, vzorce vedenja, razmerja, sestave, procese. Ukvarja se s skritimi vidiki (velik del) in nekaj malega z vidnimi vidiki (vrednote, stališča, prepričanja). Teorija ravnateljevanja je bolj načrtovalna in predpisovalna - obravnava napotke ravnanja. Teorija ravnateljevanja se ukvarja v večini z vidnimi vidiki in malo z skritimi vidiki.

- Stičnost dveh polov med zaposlenci in procesi izdelave PU se najbolj izrazi pri katerem razmerju?

Koordinacijske narave.

- Organizacijsko premoženje (po Magalhaesu).

Poleg opredmetenem premoženju in premoženju v ljudeh (ljudje so naše največje bogastvo!) vključuje še formalne in neformalne org. sestave, razmerja med posamezniki in skupinami znotraj in zunaj podjetja.

- Posredno/neposredno reševanje konfliktov.

Posredno: če smo različnega mnenja, pogledamo, kaj je uradni cilj združbe in kar je bližje, gremo tja ali pa gremo do nadrejenega in on odloči.

Neposredno: tehniko prevladovanja (dve skupini se soočita), tehniko dogovarjaja (jaz dobim, ti dobiš; najboljše), kompromis (jaz dobim več ko ti), izogibanje (oba zgubiva) in prilagajanje (vaša skupina dobi, naša zgubi)).

- Obkroži razvojne stopnje po Stonerju:

Razvojne stopnje sistema vrednot: doseganje največjega možnega dobička (odtujena organizacija), skrbniško ravnateljevanje (dobiček vendarle ni vse), kakovost življenja (ljudje so prvi).

- Vzroki, ki porušijo proces vsebinskega in metodološkega kroga znotraj sprotnega ravnalnega procesa:

Tisti, ki so povezani z org. ravnjo - kadar smo se reševanja lotili na drugi org. ravni, kot to določa org. okvir.

Tisti, ki so procesnega značaja - kadar posamezne stopnje metodološkega kroga niso usklajene s stopnjami vsebinskega kroga.

- Kako naj bodo oblikovani delovni programi glede na zaposlenca?

Da določamo delovna mesta in programe tako, da so kar najbolje pisani na roko posameznikom vodi v pristranskost! Izoblikovani morajo biti tako, da pomenijo zaposlencem izziv. Iz posameznika skušamo izvleči čimveč. Želimo širiti delovno področje - bolje je, če ljudje obladujejo več stvari in če so v skupinah. Želimo si enakomerno obremeniti zaposlence z delovnimi nalogami.

- Dva statusa znotraj združbe.

Funkcijski - kaj nekdo dela v združbi,

lestvični - raven v organizacijski lestvici, denimo izvajalec.

- Tržni, tehnološko-tehnični in ekonomski del je:

del elaborata nabave v tehnični funkciji.

- 5 dejavnikov "tehnološkega" profila organizacije oz. podjetja.

Vsebina nalog raziskav in razvoja (lahko inovativno, lahko rutinsko), obseg potrebnega sodelovanja med oddelki, dolžina življenjskega obdobja proizvoda (kratko življenjsko obdobje nakazuje hiter napredek), naložbe v raziskave in razvoj, stanje v odnosu na vrhunske dosežke (podjetje mora prožno in hitro se odzvati na odkritja).

- 6 informacijskih podsistemov proizvajalnega informacijskega sistema povezanega z nalogami oddelka za uskladitev tehnoloskih listin.

Imamo podsistem informacij o: sestavi, izdelavi, kontroli, zmogljivostih, orodjih ter o izdelkih in polizdelkih.

- Za vsako strategijo naštej en primer:

-- temeljna strategija prodaje = prodiranje na trg, širjenje trgov in povečevanje raznolikosti poslovnih učinkov,

-- posebna strategija prodaje = gre za prehitevanje tekmecev v različnih smeri (npr. vrsta oglaševanja, popusti),

-- prilagojevalna strategija prodaje = prepričamo kupca, da je naše blago dobro.

• Ustni: V knjigi sta dve zadevi napisane Z VELIKIMI ČRKAMI. Ena je organizacija gospodarske družbe, druga je pa ?

OBSEGU DOLŽNOSTI MORA USTREZATI OBSEG ODGOVORNOSTI IN OBSEGU OBEH OBSEG OBLASTI

• Ustni: Po čem so inovacije zahtevne (neki v tem stilu) ..

kapitalno in tehnično - naj nekdo ki ima knjigo preveri in popravi (baje je neka ilustracija v knjigi .. v izpiskih tega ne najdem)

• Ustni: Fayol in kaj je povedal
• Ustni: Delitve proizvodnje (ene 6 načinov kako se ga deli - npr ena je po porazdelitvi strojev v prostoru)

• Ustni: Barve rdeča, rumena, zelen. Kje smo jih omenili? (Odgovor: pri obravnavanju sestavnih delov - nestrateški sestavni deli, poglavje 8.13.2 PF)
• Ustni: Tri sodila uspešnega pogajanja (Odgovor: poglavje 10.5 Organizacija)

STARI IZPITI - 3 metode za izračun bruto domačega proizvoda Proizvodna (koliko proizvedemo), dohodkovna (kdo dobi dohodke) in izdatkovna (za kaj se porabljajo prihodki) metoda. - Krivulja cene v primerjavi z ponudbo Graf. Cena je neodvisna spremenljivka. Če je nizka, bodo ponudili malo količin, če je visoka, pa veliko. - Dejavniki povpraševanja Objektivni (dohodek kupcev) in subjektivni (potrebe kupcev). - Dejavniki ponudbe Stroški ustvarjanja poslovnih učinkov, obseg zaloge proizvodov, potreba ponudnikov po likvidnih sredstvih, sedanja in pričakovana cena blaga. - Primarni, sekundarni, terciarni sektor 1. Stik z naravo - kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo. 2. Predelovalna dejavnost - industrija, obrt, gradbeništvo. 3. Promet in trgovina - promet, trgovina, gostinstvo. - Učinkovitost Ustvarjanje učinkov na pravi način (notranja značilnost poslovnega sistema). - Uspešnost Ustvarjanje pravih učinkov na pravi način (zunanja značilnost poslovnega sistema). - 3 glavni kazalnosti uspešnosti Kazalniki produktivnosti, gospodarnosti in donosnosti. - 4 temeljni gospodarski pojavi Proizvodna, delitev, menjava, poraba. - Razširjeni poslovni izidi Dodana vrednost, dohodek, razširjeni dobiček, kosmati dobiček, razlika v ceni (marža ali rabat). - Kaj je gospodarjenje Prizadevanje ljudi, da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev pridemo do določenega obsega dobrin. - Kdaj imamo opravka z negativno ceno Pri prodaji podjetij, ki slabo poslujejo in zahtevajo dodatna vlaganja. Prodajalec mora plačati kupcu, da bo podjetje prevzel. - Poslovanje Ustvarjanje in prodajanje poslovnih učinkov. - Komanditna združba Komandisti (odgovarjajo s premoženjem, vnešenim v združbo) in komplementarji (z vsem premoženjem). Lastniki lažje prepričajo vlagatelje.

- Vrste osebnih dohodkov Plača (opravljeno delo), nadomestila plače, nagrade iz naslova ustvarjalnih pobud, udeležba na dobičku. - Katera prvina poslovnega procesa se v poslovnem procesu obrablja, zunaj njega pa se obnavlja Delovna sila. - 2 pogoja za ustanovitev pravne osebe Pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo. Premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo. - 4 od 5 oblik poslovnega organiziranja Poslovne skupnosti, banke, hranilnice, naložbeni (vzajemni) skladi, zavarovalnice. - Razlika med sredstvi in prvinami poslovnega procesa Sredstva opazujemo z vidika trenutka, prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika obdobja. - Vprašanje za odlično (to ni standardno vprašanje): Imamo temeljno vrsto poslovnih prihodkov. Povej 3 načine ugotavljanja prihodkov. S količino prodanih PU, s količino proizvedenih PU, s količino plačanih PU. ZAPISKI - Dejavniki širšega okolja (15) Tehnološki razvoj, kupna moč, razvojna politika, denarno posojilna politika, električna oskrba, ekološki vplivi - Oblike nadzornega delovanja (20) Kontrola, inšpiciranje, revidiranje. - Značilnosti podjetništva (23) Tveganje, inovativnost, izraba priložnosti, organizacija, ravnateljevanje, upravljanje. - Odklonilni dejavniki podjetja (24) Onesnaževanje okolja, zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka, zavračanje kapitalizma kot edine ideologije. - Razlike med družbo in podjetjem (26) Družba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo. Premoženje družbe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo. - Oblike povezovanja podjetij (27) Koncerni, holdingi, gospodarska interesna združenja.

- Dodatne vloge trgovinskih podjetij (29) Svetovalna, informacijska, kreditna. - Vrste soodvisnosti pri naložbah v delovna sredstva (32) Tekmovalna in dopolnjujoča.

- Razlika med odpadkom in izmetom (34) Odpadek (!=izplen): del delovnega predmeta, ki ne pride v naslednjo stopnjo proizvodnje. Izmet: premalo kakovostni izdelki, ki jih prodamo po nižji ceni. - Oblike sodelovanja zaposlencev na dobičku (43) Skupinsko, individualno, drugače. - Zakaj nastajajo stroški (47) Zaradi izvajanja določenih funkcij v prostoru in času za doseganje poslovnih učinkov. - Kombinacije posrednih in neposrednih stroškovnih mest in striškovnih nosilcev (51) Neposredni strošek SM: NSN - strošek kakava za proizvodnjo čokolade, PSN - strošek vzdrževalnih del na določenem SM, Posredni strošek SM: PSN - strošek pitne vode v celotni združbi, NSN - strošek oglaševanja izdelka, ki nastaja na več SM. - Kaj moramo vedeti pri predračunih (54) Kaj vsebujejo, kakšne oblike, kako jih sestavimo, roki predložitve, kdo so uporabniki, kdo so oblikovalci. - Popolna, prosta in nepopolna konkurenca (56) Homogeno blago, veliko ponudnikov in kupcev, smotrno obnašanje obeh strani, možno preseljevanje proizvajalnih tvorcev. 1 neizpolnjen; vsaj 2 neizpolnjena. - Finančno poslovanje (63) Dolgoročno: financiranje, kratkoročno: zagotavljanje plačilne sposobnosti, pokrivanje izgub. - Notranje financiranje (64) Povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička. - Do koga imamo tekoče obveznosti (64) Do zaposlencev, dobaviteljev in države. - Vrednotenje podjetij (65) Objektivno (imetje), subjektivno (razvoj, okolje), zbiranje dokazov za subjektivno vrednotenje (politični vplivi). - Izkaz poslovnega izida (67) Dvostranski prikaz poslovnega izida ima na levi strani odhodke, na desni pa prihodke. Obe strani sta uravnoteženi. Opazujemo ga z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. Poznamo še enostopenjske, dvostopenjske in tristopenjske izkaze - Zabilančno financiranje (67) Povečevanje prihodka, ki ga ne pišemo v bilanco stanja.