Ekonomski cilji družbe, novoustvarjena vrednost in KDP

Na ravni države kot celote, učinki gospodarjenja v poslovanju služijo doseganju ekonomskih ciljev družbe, med katerimi naj omenimo:

• gospodarsko rast in razvoj, kjer gre za povečanje obsega vse bolj kakovostnih poslovnih učinkov, ki omogočajo večji kakovost življenja

• zagotavljanje polne zaposlenosti, kar pomeni, da naj bi vsi, ki so sposobni in voljni delati, imeli primerno zaposlitev

• zagotavljanje trdnosti cen (tudi izogibanje inflaciji in deflaciji)

• uveljavljanje ekonomske svobode

• omogočanje pravične delitve dohodka, kar pomeni, da ne bi nobena skupina živela v revščini medtem, ko bi druga skupina uživala v razkošju

• zagotavljanje ekonomske varnosti (nuditi pomoč bolnim,starim.telesno in umsko prizadetim...)

• doseganje ustrezne tehnološke in ekonomske učinkovitosti ter uspešnosti s čim bolj smotrno izrabo razpoložljivih proizvajalnih tvorcev

Možnost zadovoljevanja potreb je v vsaki razviti družbi odvisna od dohodka. Dohodek je denarno izražena (tržno ali drugače) pridobljena dodana ali novoustvarjena vrednost.

Posamezne države so v zgodovini različno ugotavljale dohodek države oz. čisti proizvod kot del KDP. Tega obravnavamo kot enega najbolj udarnih kazalcev gospodarske moči države. Zdaj večina držav všteva vanj učinke poslovanja tudi takih dejavnosti, kot sta zdravstvo in šolstvo.

Proračun je orodje za prerazporejanje dohodka med posameznimi področji v družbi, predvsem od področij njegovih neposrednih k področjem njegovih posrednih ustvarjalcev (zdravstvo, šolstvo, itd.), a tudi k čistim porabnikom, npr. za življenske stroške (so)državljanov s posebnimi potrebami.

Tri poglavitne metode obračuna narodnogospodarskih kategorij (proizvodnje):

• proizvodna metoda: preko ovrednotenja porabljenih prvin ali proizvajalnih tvorcev ter učinkov pri ustvarjanju bogastva;

• dohodkovna ali stroškovna metoda: v sferi „dohodkov“ ali zaslužkov, ki hkrati praviloma nastopajo kot stroški

• potrošna ali izdatkovna metoda: v sferi izdatkov

Vse tri metode zahtevajo ustrezne razvide. Pri nas ima tradicijo predvsem proizvodna metoda. Temeljne kategorije obračuna KDP po tej metodi so:

• kosmata vrednost proizvodnje; poenostavljeno: vsota prihodkov vseh poslovnjih sistemov in s tem vseh dejavnosti
• vmesna poraba
• (ožja) dodana vrednost po dejavnostih
• čisti ali neto davki
• amortizacija kot del razširjene dodane vrednosti
• popravljalne ali korekcijske postavke dodanevrednosti

Po dohodkovni metodi je KDP predstavljen v obliki dohodkov ali stroškov. Stopnja menjave procesa obnove ali reprodukcije tako nudi drugo oporišče za merjenje prizvoda. Ta se po tej metodi pojavlja kot seštevek dohodkov proizvajalnih tvorcev in čistega presežnega proizvoda (poslovnega dobička). Gre za dohodke iz dela tvorcev v zaposlitvi in samozapslitvi, rente, dobičke, in dohodke drugih npr., podpore povezane s posrednimi davki.

Z izdatkovno metodo merimo učinke oziroma izložke celotnega dogajanja v stopnji porabe in to preko spremljanja toka celotnih izdatkov. Ti nastopajo kot:

• osebna poraba
• kosmate naložbe
• javna poraba
• čisti izvoz (izvoz minus uvoz)

Domači dohodek ali čisti proizvod ali (ožja) dodana vrednost, tvori skupaj z amortizacijo – če zanemarimo korekcijske postavke – kosmati domači proizvod – KDP (gross domestic product).

Kosmati ali bruto domači proizvod kaže razlikovati od kosmatega nacionalnega proizvoda KNP. Pri prvem je kot izhodišče za njegov izračun upoštevana proizvodnja vseh enot, ki poslujejo na ozemlju določene države, ne pa tudi proizvodnja enot proučevane države, ki poslujejo v tujini. Pri drugem so upočtevani tudi učinki poslovanja na temelju domačeg kapitala v tujini, so pa zato iz seštevka izključeni učinki poslovanja na temelju tujega kapitala na ozemlju države. Kosmati dohodek države KDD (gross national income) – gre za zorni kot dohodkovne metode – najbolj izraža raven ugodnosti blaginje (in ne moči ustvarjanja !) v neki državi.

Omeniti kaže tudi to, da je v razvitih tržnih gospodarstvih kot kazalec blaginje uveljavljena tudi kategorija dodane vrednosti (value added), ki jo lahko ob izpolnitvi določenih pogojev enačimo z dohodkom. O njenem pomenu govori med drugim tudi davek na dodano vrednost (value added tax), ki je glavno davčno orodjev zahodni Evropi.