E-študij.si

Kdo komu skače v zelje in zakaj lahko to predstavlja študijsko revolucijo!

Ste se kdaj vprašali kaj je razlika med študijem v tujini (npr. na zahodu) in kaj pri nas? Ne?

Mogoče je že čas, da se začnete.. začne se s tem, da za ceno vašega študija vam je nekdo dejansko pripravljen pomagati; nekdo je res zavoljo vas tam, da vam pomaga, svetuje, spodbuja, usmerja in poučuje. Seveda, da večino dela še vedno opravite sami, s tem da se zadeve naučite in opravljate izpite. Najlepša stvar pri vsem tem pa je, da je ves študijski material vam direktno na voljo, tako v elektronski obliki, kot klasični papirnati obliki. Stopimo še korak dlje, predstavljate si da imamo nekdo odprto skupnost ljudi, ki je pripravljena vse svoje znanje prispevati v skupno dobro in pripravljena pomagati razvoju družbe.

Pa kakšna skupnost neki?

Ne verjamete v te vrste skupnosti? Ne verjamete, da ni samo denar gonilo uspeha in "napredka"?

Oglejte si samo projekt Wikipedija <http://www.wikipedia.org>, gre za eno največjih enciklopedij na svetu, ki je prehitela po obsegu verjetno tako Britanico, kot katero koli drugo enciklopedijo. Kako in na kakšen način? Enostavno omogoča, da vsak z svojim brskalnikom in dostopom do interneta dograjuje, popravlja, dopolnjuje in bogati zbirko člankov in enciklopedičnih gesel raznoraznih tematskih sklopov. Ja prav ste ste prebrali, vsak lahko prispeva, vsak lahko ureja, kar seveda za seboj potegne tudi vprašanje, kaj to pomeni, da lahko tudi vsak pobriše, uniči. Odgovor je preprost. DA, vsak ima načeloma to moč, da lahko uničuje zadeve, vendar z manjšim testom na Wikipediji, s tem da npr. zbrišete vsebino članka Microsoft ali pa mogoče Jusus, kmalu ugotovite, da gre za živo zbirko informacij in podatkov, tako da bo verjetno v naslednjih 2-3 minutah članek popravljen. Zanimivo, kako lahko tak projekt poganja nekaj sto tisoč ljudi, ki redno spremlja spremembe, dopolnjuje članke in bogati bazo znanja. Vsi z enim samim namenom, da prispevajo en manjši fragment v skupno dobro nas vseh; za skupno dobro človeškega napredka. Da smo slovenci zreli za projekte v odprti skupnosti, kaže že naslednji podatek, da obstaja slovenski del Wikipedije <http://sl.wikipedia.org>, ki vsebuje že nekaj čez 75.000 članov in nekaj čez 1000 ljudi, ki pri tem aktivno sodelujejo in soustvarjajo.

Kaj je torej e-študij.si ?

Na tem mestu se verjetno že prav zaskrbljeno sprašujete, kaj ima to vse skupnega z projektom <http://www.e-studij.si>?

Lahko bi rekli prvi koraki v smeri odprte univerze. Verjetno danes odprto univerzo bistveno drugače interpretirajo kot bomo izraz "zlorabljali" v tem članku. Torej, predstavljate si koncept odprte skupnosti, pa ne mislim tukaj samo "GNU society", ampak res širši pogled na družbo, ki je pripravljena prispevati v skupno dobro in hkrati jemati z te velike piramide, ki jo gradimo. Koncept odprte univerze, kot združitev moč vseh slovenskih univerz, študijskih programov, študentov in profesorjev, asistentov in pa seveda kogarkoli, ki je pri tem pripravljen sodelovati. Torej projekt, ki temelji na uspešnosti projekta Wikipedija in daje vsakomur z dostopom do interneta možnost, da prispeva nekaj za pomoč vsem vpletenim v nekem študijskem programu.

Z drugimi besedami, bi želeli povezati študente, da svoje zapiske, študijski material delijo z ostalimi in tako prispevajo nečemu večjemu. Seveda se boste na tem mestu vprašali: kaj bom imel od tega? Denarja skoraj, da za zagotovo ne! Kot mogoče tudi ne neke slave. Imate pa možnost pri gradnji nečesa, kar zna pomagati drugim ali pa celo vam v nadaljevanju vašega študija. Gotovo vam bo šlo tudi v dobre reference pri iskanju zaposlitve. Razmislite, kako kakšno moč pridobimo, če skupaj združimo roke, glave in zgradimo dobro bazo znanja. V nadaljevanju pri tem pomagamo tudi projektu Slovenske Wikipedije, ki bo lahko kar dober del člankov uporabila naprej pri enciklopediji.

.....

Kaj je treba vključiti v članek (v vrstnem redu; številke zamenjajte z naslovi delov članka):

1. WTF je e-študent?!
2. Kako mi e-študent lahko koristi?
3. kaj mi omogoča (enačbe, vkljucevanje slik)
4. Varnost
5. Nesporazumi
6. ...

Morda izgleda zasnovano kot intervju... lahko bi tudi bilo: "Nejeverni FRIk intervjuja e-študijsta" kot publicistični pristop k FAQ o sistemu napolnjen z odgovori na vprašanja, katera tistim ki pišemo redno na stran najpogosteje zastavljajo ostali študenti.

V avli sem na stenah okoli računalnikov opazil letake z vašim logotipom, pa ne vem zakaj se gre...

Mislim, da so tisto letaki z informacijami o sistemu e-študent.

A ni eštudent tista zadeva za prijavljanje na izpite?

Da, toda tu ni predstavljen sistem eštudent. Sistem, ki ga predstavljamo tukaj se imenuje e-študent (s črtico), ki temelji na MediaWiki pogonu (katerega skoraj vsak že pozna iz Wikipedije) in domuje na e-student.si naslovu. E-študent je stran ki jo pišejo študenti. Za koga? Zase. Saj vsak piše zapiske zase, kajne?

In kaj imam jaz od tega da uporabljam stran?

Ob uporabi boš hitro spoznal, da si, tako kot jaz, našel mesto kjer se zbiramo študenti, ki smo "skupaj v tem dreku" in si lahko zato pomagamo tako, da si delimo zapiske in jih pišemo skupaj. Kaj to pomeni? To, da je pol zapiska napisal že en drug in ti dodaš samo še preostanek. Kul, kajne? :) Ko k članku dodaš še svoje zapiske in ga shraniš, opaziš, da si sedaj pomagal ustvariti vsebino že precej obsežnejšega zapiska kot ga imaš zapisanega v zvezku. Z nekaj uporabe boš tudi opazil, da neko zadevo tudi veliko hitreje najdeš, če klikneš link nanjo (ki se ponavadi nahaja kar v besedilu) ali uporabiš iskalnik, kot pa da listaš po zvezku. In na koncu še pogledaš med linke ob kakšnih rešitvah vaj in kolokvijev... ter opaziš da je med linki tudi povezava imenovana "pogovor". Kaj pa če s tem pogovorom lahko vprašam reševalca kako je neko nalogo rešil, če zapisek z rešitvijo ni dovolj jasno napisan... na fotokopiji zapiskarja spraševati ne moreš, tukaj pa... kdo ve? Poizkusi. ;)

Ja ja, potem pa mi en k*** pobriše vse zapiske...

Pri wiki sistemih kar e-študij tudi je, je to nemogoče. Zakaj? Ker se vsa spreminjanja shranjujejo v bazo podatkov in kot ti bodo kolegi informatiki znali povedati, je tak način shranjevanja sprememb en od prostorsko zelo učinkovitih sistemov za shranjevanje backup kopij podatkovne baze (zelo podoben je CVS sistemom, za sourceforge FRIke out there :D ). Razlika od backup kopij podatkovnih baz pa je tu v tem, da so vse spremembe vidne javno in tudi točno označene (lepo se pobarva kaj je bilo dodano in kaj spremenjeno oz. izbrisano med dvema točkama v času). To pomeni da lahko skočiš nazaj v času in pogledaš kako je izgledala neka stran pred recimo tremi meseci, ali pa pogledaš kaj je bilo novega dodanega med tvoje zapiske v času odkar si nazadnje kaj dodal v njih. Lahko pa seveda, da potolažim tvojo skrb, skočiš v zgodovini nazaj tudi samo za en dan, preden je nekdo vsebino tvojega zapiska pobrisal in pogledaš kako je stran izgledala včeraj.

Sedaj bom moral gledati po zgodovini kdaj je bila stran kul?

Ne tako hitro... Če sedaj, ko gledaš včerajšnjo stran, klikneš "uredi", boš lahko danes urejal kopijo strani, ki je obstajala včeraj. In ugani kaj se bo zgodilo če sedaj stran shraniš? Natanko to, današnja stran se bo zopet napolnila z včerajšnjo vsebino, ki jo je pred nekaj urami nekdo pobrisal. Takšne vandalizme se pri odprtih sistemih lahko pričakuje, toda vsebino je zelo enostavno obnoviti na prejšnje stanje, v wiki žargonu pa se tej zadevi reče revert.

Torej praviš, da bom moral sedaj vsake dva dni revertat?

Morda meniš da so takšne zadeve pogoste, toda iz izkušenj lahko povem da so reverti zelo redki, morda samo en ali dva mesečno, pa še ti se zgodijo zelo hitro po vandalizmu ravno zato, ker lahko revert naredi vsak, tudi neprijavljeni, uporabnik.

Kako pa je zamišljeno vnašanje ne-tekstovnih informacij, kot so enačbe in grafi?

Za enačbe se uporablja TeX zapis enačb, katerega študenti spoznajo v prvem letniku katerekoli računalniške smeri. Z nekaj vaje, pa lahko povem iz prve roke, da se da enačbe v TeXu pisati hitreje, kot jih pišejo kolegi na roke v zvezek. Predvsem prepisovanje polovice enačbe, ki je popolnoma ista, gre veliko hitreje. ;) Da enostavnosti popravljanja napak sploh ne omenjam. Pomoč za enačbe se nahaja pod Pomoč:LaTeX.

Kar pa se tiče diagramov poteka oz. "grafov", pa prav tako ni nobenih problemov. Z enostavnim ukazom <graphviz> lahko zgolj z opisovanjem kako si v diagramu poteka "oblački" sledijo, (na primer a -> b; b -> c) sistemu poveš kako naj nariše povezave med "oblački", za razporejanje, da je graf kar najlepši, da se poti ne križajo in vse ostalo, pa poskrbi sistem kar sam. Moselne vzorce je res enostavno naredit. Pomoč za orodje graphviz pa se nahaja pod Pomoč:Graphviz. Saj bistvo celotnega sistema e-študij je v vsebini.

<graphviz>
digraph miselni_vzorec {
 
//oblika in vsebina oblackov:
osnovni [label="Osnovna celica"]
prvi [label="Prva podcelica"]
drugi [label="Druga podcelica"]
tretji [label="Tretja podcelica"]
 
 
//povezave med oblacki (z obliko):
osnovni -> prvi
osnovni -> drugi
osnovni -> tretji
 
}
</graphviz>

Kako to misliš, da je bistvo sistema v vsebini?

Za oblikovanje in enotnost sistem poskrbi kar sam od sebe, tako da z oblikovanjem ti ne izgubljaš časa po nepotrebnem. Vse kar bo zahteval od tebe bo da mu poveš kdaj naj kako stvar '''odebeli''' ali pa napiše '' postrani'' , pa še na kakšen naslov poglavja in seznam ga moraš opozoriti, to pa je tudi vse kar se tiče oblikovanja. Z odsotnostjo potrebe po oblikovanju se tudi ohrani lep in enoten izgled strani, kar je pri hitrem brskanju po zapiskih, ki jih je napisalo na ducate različnih študentov, bistvenega pomena.

Kaj pa slikice? Jaz hočem slikice.

Da, tudi slike lahko nalagaš na stran in jih vključuješ v svoje članke. ;)

Pa še zadnje vprašanje: ste kaj pomislili na nas, programerje? ;)

Če velja da je kovačeva kobila vedno bosa, pri nas to zagotovo ne drži. :) Sistem podpira barvanje izvorne kode nekaj ducatov programskih jezikov, ki kodo ne le samo pobarva, temveč tudi samodejno ustvari povezave na dokumentacijo. Tako, na primer, programček napisan v Javi samo označiš z <java> in sistem bo članek prikazal lepo pobarvan, poleg tega pa boš lahko tudi kliknil na dele kode in prebral njihovo dokumentacijo.