Dnevnik pri obnavljanju z dnevnikom in kopijo

Obnavljanje z dnevnikom in kopijo – Dnevnik

• Dnevnik in kopija PB predstavljata redundantne podatke, ki omogočajo obnovitev po sistemskih in diskovnih nesrečah
• Kopija in dnevnik se ne shranjujeta v fizično istem zunanjem pomnilniku, kot PB. S tem se zmanjša možnost uničenja vseh podatkov
• Dnevnik se uporablja tudi za tekoče razveljavljanje (sprotno ažuriranje) oz. uveljavljanje (odloženo ažuriranje). To mora biti izvedeno v čimkrajšem času

Realizacija dnevnika

Najpogostejša varianta realizacije dnevnika:

• dve dnevniški datoteki na disku in arhivska na magnetnem traku
• Ob izvajanju transakcij se dnevniški zapisi vpisujejo v eno izmed datotek na disku (npr.: v dnevnik A)
• Ko se dnevnik A napolni približno 90%, se izvrši preklop vpisovanja
• Vsi dnevniški vpisi, ki se prično po preklopu, se vpisujejo v dnevnik B, zapisi transakcij, ki so se začele pred preklopom, pa se še naprej zapisujejo v dnevnik A.
• Ko se zaključijo vse transakcije, ki se vpisujejo v dnevnik A, se izvede kontrolna točka. S tem so se vse transakcije v A zaključile pred kontrolno točko
• Edina nesreča, pri kateri bi še potrebovali dnevniške zapise iz dnevnika A, je diskovna nesreča
• Ker se pri ponovitvi transakcijksih ažuriranj rabijo le zapisi z oznako “NovaVrednost”, se le ti pri arhiviranju dnevnika A prepišejo v arhivski dnevnik. Temu pravimo filtriranje
• Arhivski dnevnik vsebuje le še tiste zapise, ki bi jih utegnili rabiti za obnavljanje, kar dosti zmanjša majhna velikost arhivskega dnevnika
• Ko se napolni dnevnik B, se postopek preklopa in arhiviranja ponovi