Delovna sila

Vrste dela

Delo opredeljujemo na različne načine:

• v fizikalnem 

  premagovanje upora, ki ga sila telesa opravi na določeni poti

  v fiziološkem 

  porabo telesne energije ob gibih telesa

  v psihološkem 

  zavesten napor človeka, da doseže cilj

  v gospodarskem 

  delo v gospodarskem smislu pa lahko poteka v združbi le, če imamo ustrezno delovno silo. S tem pa mislimo konkretne umske in fizične lastnosti delavcev, da opravljajo določeno delo. Glede na to ali v delovnem procesu prevladuje poraba bolj fizične ali bolj psihične energije delavcev, pa ločimo bolj fizično oz. bolj umsko delo.

Ne moremo govoriti o potroških delavca ampak o potroških delovne sile. Ta se uveljavlja šele v poslovnem procesu, kjer se tudi razvija zunaj njega pa se obnavlja.

Razmerje med delavcem in delom opredeljujemo v dveh smereh:

• kot delavčevo sposobnost za določeno delo, ki praviloma z leti najprej narašča, nato pa slabi
• kot delavčev odnos do dela in do določenega dela, na to pa vplivajo različne okoliščine (osebne, fiziološke, psihološke, družbenoekonomske).

Potroški delovne sile

Potroški deklovne sile so odvisni od:

• dolžine trajanja delovnega procesa
• intenzivnosti dela

Pravica delavca do plače mora izhajati iz njegovih rezultatov dela. Izraz plača in osebni dohodek nista povsem enakopomenska. Plača je za delovni učinek v opravljenem delovnem času, v celoten zaslužek delavca pa je vkljičen dohodek delavca v določenem času (Nemčija).

Vrste osebnega dohodka

Ločimo štiri vrste osebnega dohodka ali plače:

• iz opravljenega dela (živega ali tekočega)
• nadomestila OD
• iz naslova rezultatov ustvarjalnih pobud (inovacije)
• iz naslova uspešnega upravljanja

Nosilci delovne sile in pogodba o zaposlitvi

Nosilci delovne sile so delavci. Z njihovim kadrovanjem so povezani stroški kadrovanja, z njihovo zaposlitvijo pa stroški, s katerimi pa moramo računati, če delavci niso ali pa so samo delno vključeni v poslovni proces in so prisotni do upokojitve delavca ali odpustitve delavca z dela. Pravice do plače izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi v kateri je novost podpis zaposlenega.

Osebni dohodek (plača) iz opravljenega dela

OD ali plača posameznega zaposlenega iz opravljenega dela je odvisna predvidene količine dela, ki se mora pa potrditi v dejanski kakovosti ali rezultatih dela.

Zahtevnost posameznega dela je odvisna od 4 sestavin:

• zahtevane usposobljenosti za delo
• odgovornosti pri delu
• vrste in stopnje napora
• pogojev okolja (delovnih razmer)

Informacijo o nalogah, zadolžitvah in odgovornosti posameznika nosi delovni program.Odvisno od teh informacij je odvinsa tudi povrečna zahtevnost dela.Danes je zgornja meja razmerja med najbolj zahtevnim in najbolj enostavnim postopkom 15.Najpomembnejše sestavine delovnega programa so:

• temeljne naloge
• odstotek časa namenjenega vsaki nalogi
• standardi rezultatov, ki jih je treba doseči
• delovni pogoji in morebitne nevarnosti pri delu
• število zaposlenih, ki opravljajo nalogo
• predpostavljeni zaposlenega
• stroji in druga oprema, ki se uporablja pri opravljanju naloge

Količina rezultatov dela je lahko porabljeni čas, opravljen delovni program, ter fizično ali delovno izraženi rezultati dela.Kakovost rezultatov dela se določa s kakovostjo poslovnih učinkov, oz. s pravočasnostjo njihovega ustvarjanja.

Vrednost pogojne enote ali točke iz opravljenega (živega) dela je odvisna od tistega dela dohodka za plače, ki ga namenjamo za opravljeno delo in števila točk vseh delavcev v združbi za opravljeno delo.

Primer
Imamo :
182-urni mesečni delavnik
normalna širina delovnega področja – ni popravka pri kakovosti dela
povprečna zahtevnost delovnega programa – 4
nadpovprečna količina rezultatov dela (nad 20 %) – 1,15 popravljeni količnik
povprečna kakovost rezultatov – 1,00 količnik
rahla nadpovprečna gospodarnost – 1,02
1 ura = 1 pogojna enota
torej imamo skupaj 182 * 4 * 1,15 * 1,00 * 1,02 = 853,95 pogojnih enot
v združbi namenjeno 3.415.776 tolarjev za OD iz opravljenega dela v istem mesecu
in vsega skupaj 42.697 pogojnih enot, je ena pogojna enota vredna 80 tolarjev
naš zaposleni bo tako dobil 853,95 * 80 = 68.316 tolarjev kosmatega ali bruto osebnega dohodka iz katerega pa bo moral seveda odračunati še 23% prispevkov.

Zajamčeni osebni dohodek

Z njim skušamo zagotoviti socialno in materialno varnost delavcev in sicer varuje gmotno in socialno varnost delavca (ne pa tudi njegove družine). Določi ga vlada, določena je v kolektivnih pogodbah, upoštevati pa mora vrednost osnovnih življenskih potrebščin, gibanje in raven osebnih dohodkov v gospodarstvu republike, … ne sme pa se s tem podpirati malomarnega odnosa do dela, neodgovornosti in pa nedela.

Zajamčena plača se od sprejetja Dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu, uporablja le še kot kriterij pri uveljavljanju določenih pravic. Kot minimalni dohodek, ki je lahko izplačan delavcu, ga je nadomestila minimalna plača.

Od avgusta 2005 dalje znaša zajamčeni osebni dohodek 55.853,00 SIT.

Nadomestila osebnega dohodka

Nadomestila plač ali osebnih dohodkov so povezana s preteklimi plačami ali OD zaposlenega iz opravljenga dela, tu gre predvem za nadomestila za čas dopusta, boleznine, sodelovanje pri vajah TO, sodelovanja kot porotnik pri sodišču, …

Razlikujemo nadomestila v breme prihodka združbe ter nadomestila v breme drugih dejavnikov, saj združba lahko od zadnjega zahteva povrnitev (refundacijo) zneska.

Spisek nadomestil je izredno dolg:

• nadomestila socialne narave (čas krvodajalske akcije, priprtja, zastoja)
• nadomestila za revitalizacijo delovnih sposobnosti (za čas praznikov, poroke, rojstva, smrti)
• druga nadomestila (razporeditev na slabše delovno mesto zaradi akcij, s katerimi se skuša preprečiti grožnje ljudem in premoženju)
• nadomestila v breme drugih (invalidnost, porodniški dopust, nega otroka)
• drugi dodatki (zaradi zmanjšanja delovnih sposobnosti)

Nagrade iz rezultatov ustvarjalnih pobud

Te so vezane na inovacije in racionalizacije, katerih uporaba je združbi omogočila povečan dohodek in s tem dobiček.Delavec je do nje upravičen v času nastajanja tega povečanega dohodka in s tem dobička. Pri nas je ta kategorija premalo razvita zaradi premajhnih spodbud, nerazvite inovacijske klime in celo zaradi nevoščljivosti. Tuji strokovnjaki navajo celo sindrom 'tega nismo naredili mi' kot poglavitni vzrok za to , da številne zamisli nikoli ne pridejo na dan.

Osebni dohodki iz uspešnega upravljanja

Ti so nova kategorija v sistemih delitve po rezultatih dela. Udeležba delavcev pri dobičku se pojavlja v dveh oblikah:

• kolektivna udeležba – delavcem namenjeni dobiček se usmeri v podjetniške socialne dodatke
• individualna udeležba – do sedaj se je uveljavljalo plačilo v gotovini , sedaj pa v delnicah

Druge udeležbe delavca v dohodku oziroma dobičku združbe

Delavec je v dohodku združbe udeležne preko plače ali OD, mogoča pa je tudi v delu dohodka za skupno porabo, npr. regres, nagrada ob delovnih jubilejih, pomoč pri izobraževanju, stanovanjsko posojilo. Imamo pa še kritje stroškov prevoza, zaščitne obleke, začasnega bivanja,…

Vprašanja

Kako lahko opredelimo delo?

V fizikalnem, fiziološke, psihološkem in gospodarskem smislu.

Kaj razumete pod pojmom delovna sila?

Konkretne umske in fizične sposobnosti ali lastnosti zaposlencev, da izvajajo določene opravke.

Kaj vsebuje pogodba o zaposlitvi?

Pravice do dogovrjene plače.

Predstavite oba dejavnika potroškov delovne sile!

• dolžina trajanja delovnega procesa
• intenzivnost dela

Pojasnite razliko med pojmi plača, delovni dohodek in osebni dohodek!

• plača: zaposlenca v funkcija ustvarjanja poslovnih učinkov pogojenih z določeno količino
• delovni dohodek: seštevek vseh zaslužkov zaposlenca na temelju dela
• osebni dohodek: seštevek iz vseh različnih podlag skupaj

Predstavite razliko med pojmoma količina dela in kakovost dela!

• količina dela: lahko izrazimo s porabljenim časom, opravljenim delovnim programom
• kakovost dela: opravljenega dela določamo s kakovostjo poslovnih učinkov

Kaj je v združbi delovni program posameznika ali skupine?

Predstavite sestavine izraza kakovost dela!

Navedite sestavine zehtevnosti dela ali opravka na konkretnem primeru!

Predstavite vrste nadomestil plač!

• nadomestila socialne narave (čas krvodajalske akcije, priprtja, zastoja)
• nadomestila za obnovo delovnih sposobnosti (za čas praznikov, poroke, rojstva, smrti)
• druga nadomestila (razporeditev na slabše delovno mesto zaradi akcij, s katerimi se skuša preprečiti grožnje ljudem in premoženju)
• nadomestila v breme drugih (invalidnost, porodniški dopust, nega otroka)
• drugi dodatki (zaradi zmanjšanja delovnih sposobnosti)

Katera členitev nadomestil plač je za združbo najpomembnejša?

Glede na nadomestila v breme prihodka združbe ter nadomestila v breme drugih dejavnikov.

Predstavite osnovo ali temelj za določitev nagrade za inovacijske dosežke!

Predstavite oblike udeležbe zaposlencev na dobičku podjetja!

• kolektivna udeležba – delavcem namenjeni dobiček se usmeri v podjetniške socialne dodatke
• individualna udeležba – do sedaj se je uveljavljalo plačilo v gotovini , sedaj pa v delnicah

Predstavite oblike udeležbe posameznika v delovnem dohodku iz uspešnega poslovanja!

• kapitalska udeležba
• v obliki delnic
• naložbena vplačila

Navedite, med katerima 2 ekonomskima pojmoma se lahko preseljujejo nekateri dodatki in s tem osebnemu dohodku zaposlencev?

Med poslovnim izidom in stroški.