Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann (17. september 1826 - 20. julij, 1866) je bil nemški matematik, ki je močno prispeval k matematični analizi in diferenčni geometriji. Njegovo ime je povezano z | Riemannovo zeta funkcijo, Riemannovim integralom, Riemannovo lemo in še mnogimi drugimi matematičnimi pojmi.

Rojen je bil v Breselenzu, vasi blizu Dannenberga, Hannover. Njegov oče, Friedrich Bernhard Riemann, je bil luteranski pastor v Breselenzu. Bernhard je bil drugi od šest otrok.

V letu 1840 je šel Bernhard žitevi v Hanover z njegovo babico in licej. Po smrti njegove babice leta 1842 se je preselil v Johanneum v Lüneburgu. Leta 1846 pri starosti 19 let je začel študirati jezikoslovje in teologijo na univerzi v Göttingenu. Obiskoval je Gaussova predavanja o metodi najmanjših kvadratov. Leta 1847 mu je oče dovolil, da neha študirati teologijo ter da lahko začne študirati matematiko.

Leta 1847 se je preselil v Berlin, kjer so predavali Jacobi, Dirichlet in Steiner. Tam je ostal dve leti in se vrnil v Göttingen leta 1849.

Riemann je prvič predaval leta 1854, ki ni le osnovalo področje Riemannove geometrije, ampak tudi postavilo temelje za Einsteinovo splošno teorijo relativnosti. Bil je povišan v izrednega profesorja na univerzi v Göttingenu leta 1857 in postal redni profesor leta 1859 po Dirichletovi smrti.

Leta 1862 se je poročil z Eliso Koch.

Umrl je za tuberkulozo na njegovem tretjem potovanju v Selasco v Italiji.