Analiza linearnih vezij pri harmoničnih signalih
Iz E-študij, proste zakladnice študentskega znanja
Analiza linearnih vezij pri harmoničnih signalih
Uvod
- harmoničen signal
- vsebuje sin, cos časovno (t) odvisnost
- linearno vezje
- sestavljeno iz samih linearnih elementov (opisano na vrhu strani)
R-C-L vezja pri harmoničnih signalih so linearna vezja
Opis harmoničnih signalov
Zapis harmoničnih signalov s časovno odvisnostjo
Primer: u(t) = Um * cos(ω * t + Θ)
- Um - amplituda (največja vrednost)
- ω - kotna hitrost [rd/s]
- zveza med rd in °: 2*Π rd = 360° -> 1rd = 57.3°
- v praksi je pogosto podana frekvenca (stevilo nihajev v sekundi) namesto kotne hitrosti
-
, kjer je T perioda(nihajna doba) [s-1] = [Hz]
- ω = 2Π * f
- Θ - faza (signala) oz. fazni kot
- predznak določa premik signala: Θ > 0 -> premik signala v levo; in analogno za Θ < 0
- pri Θ = 0 je graf sinusen, pri Θ > 0 pa prav tako sinusen vendar zamaknjen nekoliko v levo (prehiteva)
Zapis harmoničnih signalov s kompleksorjem - kazalcem (phasor)
Gre za zapis signala v kompleksni obliki.
- Definicija
- u(t) = Û * e{j*w*t}, kjer je kompleksor Û=Um*ej*θ. Kompleksor Û vsebuje informacijo o amplitudi in fazi. Vsa časovna odvisnost pa je v členu ejωt
Grafična predstava kompleksorja
množenje  z ejωt pomeni rotacijo  za kot ωt
graf
Določitev trenutne vrednosti u(t) iz slike rotirajočih kompleksorjev
Trenutna vrednost signala u(t) je realni del rotirajočega kompleksorja; je projekcija rotirajočega kompleksorja na realno os.
Dva primera:
- Podan je cos zapis harmoničnega signala, u(t) = 150V * cos(500t + 45). Določi pripadajoči kompleksorski zapis:
-
, Θ = 45°
- u(t) = Û * ejωt
- Û=Um * ejΘ = 150V * ej * 45' = 150V 45°
- u(t) = Û * ej * 500t
-
- Podan je kompleksorski zapis harmoničnega signala, u(t) = Û * ej * 500t. Določi pripadajoči cos zapis:
- Določimo Um = 150V,ω = 500inΘ = 45'
- u(t) = Um * cos(500t + 45')
Zapisi kompleksorja
- g r a f
- Ortogonalna oblika (v koordinatnem sistemu po komponentah)
Û = Um * cosΘ + j * Um * sinΘ
- Eksponencialna oblika (sledi iz zgornje enačbe, ob upoštevanju Eulerjevega izraza)
Û = Um * ej * Θ
- Polarna oblika
Û = Um,Θ
Vsak zapis ima svoje prednosti:
- Polarna - hitro risanje in predstava
- Eksponencialna - množenje in deljenje
- Û1*Û2

- Û1:Û2

- Û1*Û2
- Ortogonalna - seštevanje in odštevanje
- Û1+Û2
- Û1-Û2
- Û1+Û2
Ekvivalenca kompleksorskega in kosinusnega zapisa
- Podajata isto informacijo
-
Û
-
- uporabimo pravilo: ejφ = cosφ + j * sinφ
- u(t)= realna vrednost, zato nas imaginarni del tu ne zanima (ga zanemarimo). Zato vedno izhajamo iz cos zapisa signala
-
- Opomba: v kolikor imamo signal podan v sinusni obliki, ga najprej pretvorimo v cos)
-
Dogovor o t-prostoru in f-prostoru
- kadar resujemo vezja s signali v obliki, ki eksplicitno (direktno) vsebuje cas t (npr.: u(t) = Um * cos(wt + Theta)), bomo rekli, da resujemo v t-prostoru.
- kadar resujemo vezja s kompleksorji i, u, ki se vrtijo s kotno frekvenco w, oz. za kot wt, bomo rekli, da delamo v f-prostoru.
Odzivanje elementov pri vzbujanju s harmoničnimi signali
Kondenzator
![]() | imenujemo vzbujanje |
imenujemo odziv (posledica) |
- Reševanje v t-prostoru
- dano je vzbujanje (npr.:
, zaradi enostavnosti vzamemo Θ = 0)
- določimo odziv elementa:
- uporabili smo Im = ω * C * Um - amplituda toka in
- uporabili smo Im = ω * C * Um - amplituda toka in
- dano je vzbujanje (npr.:
- Reševanje v f-prostoru (s kompleksorji)
- izkaže se, da je ta zelo primerna za zapis s kompleksorji
- vzbujanje:
-> Ûc=Um, 0°
- odziv:
-> Îc=Im, 90°
Na kondenzatorju tok vedno prehiteva / vodi napetost za 90°.
- impedanca kondenzatorja
- je posplošitev Ohmovega zakona (U = R * I)
- Źc = Û / Î
, kjer je Im = ω * C * Um
- v splošnem Z pišemo v ortogonalni obliki: Ź = R + j*X, kjer je R upornost in X reaktanca
Źc = Ûc / Îc = -j / ω*C
- določitev odziva kondenzatorja z impedanco
- določimo impedanco Źc
- določimo odziv (npr. pri vzbujanju z uc)
- odziv je Îc = Źc * Ûc
- če je potrebno, določimo še ic(t) = Îc * ejωt = Im * cos (ω t + Θ)
- odziv je Îc = Źc * Ûc
- Zaključek
- Kondenzator pri harmoničnih signalih - obstoja analogija z R pri enosmernih zadevah: v obeh primerih linearne zveze med i in u. Zato rešujemo na enak način; kondenzatorje s kompleksorji kot pri uporih. Podobno zakonitost odkrijemo pri ostalih (tuljave, upori)
Tuljava
Upor
Admitanca
- definicija
- admitanca ŷ je recipročna vrednost impedance Ź
- ŷ = 1 / Ź = Î / Û = [Ω − 1] = [S] (Siemens)
- ŷ = G+ j*B, kjer je realni del (G), pomeni prevodnost, imaginarni del (B) pa susceptanco
Reševanje R-C-L vezij pri harmoničnih signalih (v f-prostoru / s kompleksorji)
Primer
Ugotovili smo linearne zveze med i, u nad elementi RCL v f-prostoru (Û=Ż*Î). Zato lahko RCL vezja rešujemo tedaj po enakih postopkih kot R vezja pri enosmernih signalih.
Postopek
- Dano vzbujanje (npr. i(t) ) zapišemo s kompleksorjem: Î = Im * ej * Θ
- Določimo impedance elementov (ŻR=R,
, ŻL=j*ω*L). Običajno narišemo še nadomestno vezje v f-prostoru: trenutne vrednosti signalov nadomestimo s kompleksorji (i,u -> Î,Û), elemente pa z impedancami (Z)
- S pomočjo osnovnih zakonitosti (KNZ, Thevenin, ...) določimo odziv vezja v f-prostoru
- komentar: podobno kot pri R vezjih pri enosmernih razmerah s serijsko-paralelno redukcijo določimo ekvivalenčne impedance vezja. Nato določimo odziv v f-prostoru ( Û=Żeq*Î )
- Rešitev (odziv) pretvorimo še v t-prostor: Û -> u(t)=...
Primer
Določi odziv, u(t) in tok v 4. veji vezja i4(t) za dano vezje pri vzbujanju s tokom i(t)=33A cos(ω*t - 13°).
![]() |
|
- reševanje
- ω = 2 * Π * f = 6,28 * 102rd / s
- .
- S serijsko-paralelno redukcijo impedanc dobimo ekvivalenčno impedanco Żeq. Zaradi vzporedne vezave vej bomo seštevali admitance kot pri uporih.
- Żeq=(ŷeq)^{-1}, ŷeq
ŷi
- ŷ1 = 1 / Ż1, ŷ2 = 1 / Ż2, ...
- Ż2 = ŻR2 + ŻL2 = 5Ω + j * 8,7Ω
- ŷeq = 0,22S (-58°)
- Żeq = 1 / ŷeq = 4,53 Ω (+58°)
- Żeq=(ŷeq)^{-1}, ŷeq
- Û = Żeq * Î = 4,53 Ω (+58°) * 33A (-13°) = 150V (+45°)
- v t-prostoru: u(t) = 150V * cos(ωt + 45°)
- i4(t): Î4 = Û / ŻC4 = 150V (+45°) / 10 Ω (-90°) = 15A (+135°)

imenujemo vzbujanje
imenujemo odziv (posledica)

